Ključni del poročila se ukvarja z računalniškim oblakom, javnim, zasebnim in hibridnim, pri čemer opozarjajo, da je, ko gre za varnostno kritične aplikacije, vsako pretirano gledanje na stroške odveč. Nižji stroški na začetku namreč pogosto skrivajo poznejše globoke probleme, kot je denimo kasnejše dolgoročna priklenjenost na enega samega ponudnika. Zato v takih primerih svetujejo izgradnjo zasebnega oblaka, ki pa običajno s sabo prinaša višje stroške naložbe in manjšo prilagodljivost za poznejše spremembe v poslovanju.
Študija namenja precej prostora tudi hibridnemu oblaku, pri čemer opozarja, da utegne taka situacija sčasoma pripeljati do popolne transformacije notranjega IT kadra, čigar poslanstvo bo poslej samo še vzdrževanje, upravljanje in svetovanje glede oblačnih storitev.
Zadnje pomembnejše opozorilo se nanaša na pretežno ameriško dominacijo trga oblačnih storitev. Zlasti opozarjajo na spor irskega Microsofta in ameriške administracije, ki je zahtevala, da podjetja s sedežem v ZDA, podatke svojih uporabnikov po potrebi predajo ameriškim organom pregona, četudi so shranjeni v drugih državah. Avtorji poročila merijo v situacije, ko bi tak spor nastal na podlagi finančnih podatkov, ki jih hranijo evropske banke.
