Uberjev samovozeč avtomobil peško videl, a ignoriral

T-h-o-r je 10. maj 2018 ob 12:30 izjavil:

Mi lahko kdo predstavi navdušenje nad samovozečimi osebnimi avti? Razumem za taksije in javni prevoz,

Samovozeča osebna vozila predstavljajo popolno spremembo paradigme.

Prednost javnega prevoza je ta, da so stroški nižji glede na osebni prevoz, pomankljivost pa ta, da izvedba ni individualna, temveč skupinska, kar pomeni, da ni vedno na voljo za uporabo.

Prednost individualnega prevoza je ta, da je na vedno na voljo, pomankljivost pa je ta, da veliko večino časa plačujemo zgolj "posest", ne da bi ga uporabljali.

Samovozeča osebna vozila združujejo dobre lastnosti obeh, brez večine slabih lastnosti. Uporabljal bi jih lahko vsakdo, brez investicije časa in denarja, da se bi učil voziti. Lastništvo ne rabi biti individualno, kar zniža število zahtevanih enot, kar poveča tudi izkoristek. To pomeni, da je rešitev stroškovno in tudi okoljsko (iz vidika manjše proizvodnje) varčnejša.

T-h-o-r je 10. maj 2018 ob 12:30 izjavil:

ne razumem pa, zakaj bi kdo (oz. veliko) ljudi želelo imeti doma avto, ki sam vozi? Vozit je ja preveč fajn, da boš samo sedel not, medtem ko avto sam pelje. Dolgočasno za znoret.

Velika večina ljudi osebna vozila uporablja za prevoz na in iz dela tam, kjer javnega prevoza ni ali pa ni primeren. V vožnji ne občutijo nikakršnega zadovoljstva, ker je strogo utilitarna. Vse, kar je izven tega, je dejansko uporaba, ki je tako obrobna, da je skoraj ni potrebno omenjati. Če temu ne bi bilo tako, potem bi ljudje imeli v lasti več rabljenih dirkalnikov, ki so zabavni za vožnjo, kot pa rabljenih pasatov z vso mogočo asistenčno opremo, ki služi predvsem temu, da je vožnja čim bolj udobna za rit in čim manj naporna za možgane.

Ja.

Avtomobilskih zanesnjakov je zelo malo. Običajno jih lahko prešteješ na kakšnem lokalnem rally-u ob stezi. Število ljudi, ki avto potrebujejo zgolj iz nuje, lahko prešteješ vsako delovno jutro na parkiriščih vseh podjetij v Sloveniji.

AndrejO je 10. maj 2018 ob 12:51 izjavil:

Samovozeča osebna vozila združujejo dobre lastnosti obeh, brez večine slabih lastnosti. Uporabljal bi jih lahko vsakdo, brez investicije časa in denarja, da se bi učil voziti. Lastništvo ne rabi biti individualno, kar zniža število zahtevanih enot, kar poveča tudi izkoristek. To pomeni, da je rešitev stroškovno in tudi okoljsko (iz vidika manjše proizvodnje) varčnejša.

Pa eno stvar še večina pozablja. Pri samovozečih avtih bi bile gneče veliko veliko manjše in bi se dejanska pot znala kr konkretno skrajšati. Največji razlogi za gneče so nesreče, nenadna zaviranja voznikov, vključevanja, norci na cesti in še kaj. S tem bi se znebil vseh teh stvari, nesreč bi bilo manj, norcev tud, ko bi pa vsa vozila nastavila hitrost na npr. 130 km/h, ne bi bilo potrebe po bremzanju, vključevanje bi bilo pa tud narejeno tako, da bi bil promet čimbolj tekoč.

Po omejitvah v Sloveniji pomeni med 50% in 100% najvišje dovoljene hitrosti, pri čemer moraš, če je cesta pred teboj prazna, poskrbeti, da se za teboj ne naredi kolona.

AndrejO je 9. maj 2018 ob 23:37 izjavil:

Sedaj pa samo še spiši algoritem za to malenkost.

Delam na tem. Čez par mesecev bom imel narejen program, kateremu boš dal 2 knjigi v dveh različnih jezikih in bo znal povedat, katere besede pomenijo isto stvar. Vsaj za najbolj pogoste besede.

AndrejO je 9. maj 2018 ob 23:37 izjavil:

Ljudje so ta pristop poskušali v preteklosti, pa se ni izšlo, ker so stvari prehitro postale preveč kompleksne, da bi jih lahko ljudje s svojo "procesorsko močjo" še obvladovali.

Kateri pristop je to? Nevronske mreže?
Nevronske mreže delujejo ravno zato, ker znajo prepoznat podobnost.

Btw, dolgočasni so ljudje v tej temi, ki se pogovarjajo o prometu in o svojih političnih prepričanjih namesto o umetni inteligenci. NA kakšnih 24 ur vidiš take kmetavzarje, ki povsod vidijo politiko. No jype je zelo podoben lolekom na 24 ur. Stalno trobi o svojih političnih extremizmih. Samo to vidi na vsakem koraku.

AndrejO je 11. maj 2018 ob 00:26 izjavil:

Popolnoma resno: te bi zanimalo delo v Švici ali v Kaliforniji?

Hehe, saj še nisem naredil takega programa. Če pa bi mi res uspelo potem ponudb za dobro plačano delo najbrž ne bi manjkalo. Nimam nič proti tujini če greš tja kot vrhunski stručnjak ne pa kot čefur, plus vse je treba enkrat probat.

AndrejO je 11. maj 2018 ob 00:26 izjavil:

Če pa model natreniraš s podatki, ki imajo namenoma več "šuma" v smislu večjih variance oblik objekta, pa ti bo narasla stopnja narobe identificiranih predmetov, kjer boš dobil "kolesarja" tudi tam, kjer ga ni in bo reakcija zato napačna.

Ta način, ki sem se ga jaz domislil za prepoznavo podobnosti neverjetno zlahka in pravilno kategorizira stvari v isto skupino. Kategorizacija je isto kot prepoznava podobnosti ali pa prepoznava lastnosti. Tu ne bo samo nekaj kategorij ampak je kategorij zelo veliko. Potem kategoriziraš kategorije same, torej prepoznavaš abstraktne kategorije.
Ponavljajoča razmerja med posameznimi elementi (besedami) je v bistvu tisto, kar ustvarja nove kategorije. Torej: vse besede, ki so na način X povezane z drugimi besedami spadajo v kategorijo X. Tako se kategorizira besede. Podobnost pa je tem večja, čimveč imata besedi skupnih kategorij.

Na koncu pa je cilj samo prepoznati vzorce, ki se ponavljajo, da bomo lahko naslednjič, ko bomo videli delček tega vzorca znali predvideti skriti del. In potem ko enkrar vemo, kako se bodo stvari odvijale lahko to izkoristimo sebi v prid, da posežemo s svojimi akcijami v potek dogodkov, da jih obrnemo sebi v prid.

Eno je res o svetu: vse se stalno ponavlja. To pa zato, ker je svet sestavljen iz milijarde enakih delcev atomov. Svet je v osnovi tako narejen, da se stvari na veliko ponavljajo in tu leži ključ za AI. Trdim da če se stvari v svetu ne bi ponavljale ne bi bilo nobenega reda, zakonov in tudi inteligenca ne bi bila možna.

Druga stvar pa je ta, da so povezave med elementi najbolj važne. Torej če hočeš razumet svet se moraš skoncentirat na povezave. Pri jeziku to pomeni, da se moraš skncentirat na to, kako so besede povezane z vsemi drugimi.

AndrejO je 11. maj 2018 ob 00:26 izjavil:

Šibka točna današnjih ML algoritmov (pogsto so to ravno večnivojske NN) je ravno ta lastnost črne škatle.

Obstaja več načinov kako narediti isto stvar. Današnji ML algoritmi dosegajo določene uspehe na svoj način, so pa tudi boljši načini, ki jih ni še noben odkril.

AndrejO je 11. maj 2018 ob 00:26 izjavil:

Nevronsko mrežo lahko z ustreznimi podatki natreniraš, da razpozna npr. kolesarja. Vendar pa ta razpoznava nima ničesar skupnega z človeškim razumevanjem koncepta "kolesar", ki je najmanj dvonivojsko (odvisno tudi od tega, katerega psihologa vprašaš). Na enem nivoju zaznaš predmete, ki jih identificiraš kot "žoga", "kolo", "oseba", "otrok", (center za vid) ... na drugem nivoju pa imamo višje mentalne funkcije, ki imajo naučeno ontologijo sveta (čelni reženj) - oseba na kolesu = kolesar.

Besedo definira to, kaj se da z njo vse delat.
Torej so definicija besede vsi stavki, v katerih jo je možno uporabiti.
Seveda ne boš našteval vseh specifičnih stavkov ampak boš podobne stavke združil v en abstraktni stavek. Spet je potrebna prepoznava podobnosti oziroma kategorizacija stavkov. To je res najbolj pomembno pri inteligenci.
Tako boš na koncu dobil recimo 100 stavkov, v katerih je besedo možno uporabit in to je potem njena definicija.

xmetallic je 12. maj 2018 ob 10:16 izjavil:

tikitoki je 10. maj 2018 ob 10:10 izjavil:

A ti to resno? Ti ves, da je prepovedano rokovanje z mobiteli med voznjo ravno, ker si zakonsko obvezan spremljati dogajanje in tudi roke bi morale biti ves cas na volanu. Tko, da ti, kare probaj ta zagovor in se ne cudi, ko bos kaznovan;).

Vem, da je rokovanje z mobitelom prepovedano. Nikjer nisem omenjal uporabe telefona. Branje knjige med vožnjo pa ni prepovedano. Gledanje netflixa na built-in zaslonu, upravljanje s komadami avtomobila tudi ne.

35. clen zakona o pravilih cestnega prometa si preberi in ne nakladaj. V tem clenu je izrecno dovoljeno prostorocno telefoniranje, vse drugo pocetje, ki zmanjsuje tvojo pozornost pa je prepovedano. Nehaj se delati debila, ce bos povozil nekoga, ki je narobe preckal cesto in pri tem ne bos niti poizkusal zavirati in bos zraven se rekel, da si nekaj prckal po avtoradiu, bos verjetno fasal se vec odgovornosti, kot oni, ki je narobe preckal cesto.

BigWhale je 12. maj 2018 ob 14:56 izjavil:

35. clen zakona o pravilih cestnega prometa si preberi in ne nakladaj. V tem clenu je izrecno dovoljeno prostorocno telefoniranje, vse drugo pocetje, ki zmanjsuje tvojo pozornost pa je prepovedano. Nehaj se delati debila, ce bos povozil nekoga, ki je narobe preckal cesto in pri tem ne bos niti poizkusal zavirati in bos zraven se rekel, da si nekaj prckal po avtoradiu, bos verjetno fasal se vec odgovornosti, kot oni, ki je narobe preckal cesto.

A bejž. Ko sem opravljal izpit mi je gospod iz izpitne komisije povedal, ne da lahko, ampak da moram uporabiti tudi komande za upravljanje ventilacije in klimatske naprave med vožnjo, da preprečim, da bi se zarosila šipa. Kako zdej to? A pol smem upravljat s klimo al se moram vozit z zarošeno šipo? Še nisem slišal da bi kdo dobil kazen ker je tipkal po radiju, upravljal s komandami avtomobila.

mi je gospod iz izpitne komisije povedal, ne da lahko, ampak da moram uporabiti tudi komande za upravljanje ventilacije in klimatske naprave med vožnjo, da preprečim, da bi se zarosila šipa

A knjigo si tudi moral brati in pogledati film med izpitno vožnjo?

xmetallic je 13. maj 2018 ob 11:18 izjavil:

A bejž. Ko sem opravljal izpit mi je gospod iz izpitne komisije povedal, ne da lahko, ampak da moram uporabiti tudi komande za upravljanje ventilacije in klimatske naprave med vožnjo, da preprečim, da bi se zarosila šipa. Kako zdej to? A pol smem upravljat s klimo al se moram vozit z zarošeno šipo? Še nisem slišal da bi kdo dobil kazen ker je tipkal po radiju, upravljal s komandami avtomobila.

A ti resno mislis, da ti bodo rekl: 'je ze uredu', ce bos izjavil, da si nekoga povozil zaradi tega, ker si po radiu saril? :))) Ali pa to, da si se nekomu v rit zaletel, ker si glih ventilacijo stimal? Sej varnostno razdaljo si mel, pa vse. Sam nisi videl, da je oni spredaj bremzal, ker si uravnaval temperaturo klime na sovoznikovi strani. :D

Sej ne boš povedal da si po radiu šaril. Si pač opazoval naravo z desne strani vozišča.

Zdaj le še čakamo tvojo ugotovitev, da ZPrCp nikjer ne predpisuje, da moraš med vožnjo gledati na cesto.

Nehaj se že smešiti. Noben radio in nobena lepota narave te ne bo rešila pred lastno odgovornostjo.
Če boš pešca povozil, ker ga nisi videl, pa bi ga moral, boš pač nosil del odgovornosti. Pešec pa svoj del, če je kršil zakon.

Govora je o primeru ko je jasno kot beli dan, da se pešec nima kaj sprehajat tam kjer je to prepovedano. Zato obstaja zakonodaja.

http://www.sodnapraksa.si/?q=id:364&dat...

Ne more pešec biti nič kriv ker je šel na večerni sprehod na avtocesto

Ideja, da pešeč ni nič kriv, če je kršil zakon, je podobno butasta tisti zgornji, da se boš kot voznik izgovarjal na ogledovanje okoliške narave.

jernejl je 13. maj 2018 ob 16:25 izjavil:

http://www.sodnapraksa.si/?q=id:364&dat...

Amazing. Se pravi napijem se, uležem na cesto in nato iztožim 40 000 EUR. Free money. Only in Republic of Banana. Si pa prilimal odškodninsko pravo. Mene bolj zanima kazensko pravo. Po katerem zakonu te zaprejo v arest če ležečemu pijancu, ki leži na (avto)cesti polomiš noge.

Tega člena v zvcp ni.

darkolord je 13. maj 2018 ob 22:21 izjavil:

ZVCP ne velja več. Ta člen je iz KZ-1

Pravilen je 323. člen. Povzročitev nesreče iz malomarnosti. Vendar je slednje najprej potrebno dokazati. Google vrne kar nekaj zadetkov kjer so bili vozniki oproščeni kazenske odgovornosti kljub mnjenju nekaterih tule, da je voznik de facto kriv če zbije pešca.

Pravilen je 323. člen.

Torej si le ugotovil, da pravna podlaga obstaja. Pogoj je kršitev zakonodaje, v tem primeru ZPrCp.
Lahko voznika zaprejo tudi, če nikogar ne povozi, ampak le "ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo".

Načelo zaupanja v cestnem prometu (2. odstavek 2. člena Zakona o varnosti cestnega prometa), ki ga omenja zagovornica, pomeni, da udeleženec v cestnem prometu sme pričakovati, da bodo tudi drugi udeleženci spoštovali cestnoprometne predpise. Vendar pa je to načelo treba obravnavati tudi v povezavi z načelom defenzivne vožnje, ki prvo načelo omejuje v tem smislu, da mora udeleženec v cestnem prometu bdeti tudi nad ravnanjem drugih udeležencev in da mora storiti vse, da prepreči nevarnost, če ugotovi, da ti ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi.

(Sodba I Ips 284/2005)

Vendar je slednje najprej potrebno dokazati.

Jasno, saj nismo v srednjem veku.

da je voznik de facto kriv če zbije pešca.

Če zbije pešča zaradi malomarne vožnje (npr. branja knjige ali gledanja filmov med vožnjo), prav gotovo. Tudi če je pešec počel nekaj, česar ne bi smel.

jernejl je 13. maj 2018 ob 23:34 izjavil:

da je voznik de facto kriv če zbije pešca.

Če zbije pešča zaradi malomarne vožnje (npr. branja knjige ali gledanja filmov med vožnjo), prav gotovo. Tudi če je pešec počel nekaj, česar ne bi smel.

To me spomni na tipa, ki se je zaletel v nepravilno parkiran avto in potem trdil, da je krvi tisti, ki ga ni bilo v nepravilno parkiranem avtu in ne on, ker ni gledal, ko je vozil vzratno. :)))