Forum » Problemi človeštva » Global warming
Global warming
Temo vidijo: vsi
Thomas ::
Več tisočkrat zapored so prešteli 24. Bilo je pa 23, v resnici.
Višine morja pa sploh ni lahko izmeriti. Ni to štetje 23 senc na sliki. Premik ledu je tudi nekaj, kar ni simple štetje.
Prostora za napake je več kot dovolj, celo fatalne napake. Sploh kadar si ta "zanesljiva" merjenja nasprotujejo. Pot ledu v morje so še naprej veselo merili, upadanje morja pa tudi. Če in kadar pridejo takole v protislovje s samim sabo, je nekaj fiši.
Višine morja pa sploh ni lahko izmeriti. Ni to štetje 23 senc na sliki. Premik ledu je tudi nekaj, kar ni simple štetje.
Prostora za napake je več kot dovolj, celo fatalne napake. Sploh kadar si ta "zanesljiva" merjenja nasprotujejo. Pot ledu v morje so še naprej veselo merili, upadanje morja pa tudi. Če in kadar pridejo takole v protislovje s samim sabo, je nekaj fiši.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Thomas, ja zmotil so se, ampak to so kasneje ovrgli novi znanstveniki, z novimi meritvami.
Tle bi pa ti ovrgel vse te meritve premika ledu kar na pamet brez meritev, ker se tebi zdi, da pol vse ne klapa, če so prave. To je velka razlika, sploh ne moreš primerjat.
Tle bi pa ti ovrgel vse te meritve premika ledu kar na pamet brez meritev, ker se tebi zdi, da pol vse ne klapa, če so prave. To je velka razlika, sploh ne moreš primerjat.
WarpedGone ::
Tale nadmorska višina oz. njeno upadanje je skoraj tako slabo definirano kot globalna povprečna temperatura. Mogoče za kako dlako manj absurdna, mogoče.
Zemlja je en krompir, ki se nonstop preoblikuje, nekje se povečujejo/zmanjšujejo doline, drugje pa višajo/nižajo pukli. Itak se posledično nonstop spreminja obala.
Glede na kaj točno naj bi naraščala višina morja?
Narašča "povprečna" oddaljenost od geometrijskega središča zemlje? Kjer je točno geometrijsko sedišče spet funkcija vseh puklov in dolin in ga noben kristus ne zna določit.
Narašča povprečen odčitek na palicah zapiknjenih v pristaniščih? Kjer zopet noben kristus ni sposoben pravilno upoštevat kaj se dogaja z dnom okrog tiste palice.
Morda narašča povprečen ugrez ladij, ker pada slanost morja? Kaj pa če majo samo mornarji mal bol umazane noge in so ladje zato enmau težje?
Obstaja samo ena "smiselna" definicija za globalno veljavno višino morja, ki pa zopet nima veliko smisla sama po sebi oz. veliko smisla v smeri GW.
Za GW ni dovolj da se meri "višina" morja ampak se mora merit njegov volumen. To je vse kar bi štelo in imelo pomen. Tega pa seveda ne znamo.
Zemlja je en krompir, ki se nonstop preoblikuje, nekje se povečujejo/zmanjšujejo doline, drugje pa višajo/nižajo pukli. Itak se posledično nonstop spreminja obala.
Glede na kaj točno naj bi naraščala višina morja?
Narašča "povprečna" oddaljenost od geometrijskega središča zemlje? Kjer je točno geometrijsko sedišče spet funkcija vseh puklov in dolin in ga noben kristus ne zna določit.
Narašča povprečen odčitek na palicah zapiknjenih v pristaniščih? Kjer zopet noben kristus ni sposoben pravilno upoštevat kaj se dogaja z dnom okrog tiste palice.
Morda narašča povprečen ugrez ladij, ker pada slanost morja? Kaj pa če majo samo mornarji mal bol umazane noge in so ladje zato enmau težje?
Obstaja samo ena "smiselna" definicija za globalno veljavno višino morja, ki pa zopet nima veliko smisla sama po sebi oz. veliko smisla v smeri GW.
Za GW ni dovolj da se meri "višina" morja ampak se mora merit njegov volumen. To je vse kar bi štelo in imelo pomen. Tega pa seveda ne znamo.
Zbogom in hvala za vse ribe
Thomas ::
Tle bi pa ti ovrgel vse te meritve premika ledu kar na pamet brez meritev
Brez meritev. Ker če se premika, proti neki zelo veliki zunanji sili upora, proti trenju s površjem, proti odporu ledu da se skomprimira ko naleti na skalno oviro in dviguje ... mora za to priti od nekod energija. Energetska bilanca mora štimat, screw štetja in merjenja.
Pa tud nekje se morajo tisti milijoni kubičnih kilometrov nabirat. Ni samo energetska bilanca, geometrijske probleme imamo.
Milijonkrat hujšim rečem bi morali biti priča kot je naslednja, če bi tisto dol migalo, kakor miga led na rekah.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Edino delo, ki ga vidimo dol opravljat na širnih ravninah, je delo vetra. Gravitacija nima kaj dosti proste entalpije v svoji shrambi in kaj velik narediti ne more. Lahko na pobočjih, ja, ampak da bi rinilia po ravnem, ali celo v breg, pa kar odpade.
Veter bi bil lahko vzrok počasnega premikanja vrhnje plasti, to pa. Vendar samo vrhnje plasti, en tak hecen "dessert dune" efekt. To bi bilo za razmislit.
Zgleda, da si predstavljajo, da Antarktika poseda kot neka sladoledna kepa. Vendar sprememba potencialne energije s posedanjem mora biti dovolj za vse notranje deformacije, sicer ni dogajanja. Padec na 10 metrov laterale na južnem tečaju je slabih 1/10 mm. Tolk nižje pride kos ledu, če gre 10 metrov naprej. Daleč premalo energije za tako deformacijo kot jo taka delta laterala zahteva.
Sej lahko izračunamo, koliko toplote se sprosti ob njihovi domnevni letni potlačitvi kepe. Vsa mora biti enaka delti potencialne gravitacijske energije. Ni drugih virov.
Veter bi bil lahko vzrok počasnega premikanja vrhnje plasti, to pa. Vendar samo vrhnje plasti, en tak hecen "dessert dune" efekt. To bi bilo za razmislit.
Zgleda, da si predstavljajo, da Antarktika poseda kot neka sladoledna kepa. Vendar sprememba potencialne energije s posedanjem mora biti dovolj za vse notranje deformacije, sicer ni dogajanja. Padec na 10 metrov laterale na južnem tečaju je slabih 1/10 mm. Tolk nižje pride kos ledu, če gre 10 metrov naprej. Daleč premalo energije za tako deformacijo kot jo taka delta laterala zahteva.
Sej lahko izračunamo, koliko toplote se sprosti ob njihovi domnevni letni potlačitvi kepe. Vsa mora biti enaka delti potencialne gravitacijske energije. Ni drugih virov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Je kdo že omenil centrifugalno silo zaradi vrtenja Zemlje, ki potiska ledene mase na Antarktiki v smeri proti ekvatorju?
(Nisem (še) prebral vseh prispevkov v tej temi)
(Nisem (še) prebral vseh prispevkov v tej temi)
CO2 is the elixir of life.
jype ::
So, pa so narobe ugotovili, da je nepomembna, ker da se "zgliha" z gravitacijo na površju geoida.
Pozabili so, da je ledena gora, ki sedi na Antarktiki, pravzaprav več kot 2km visok kup (ne kos!) ledu, ki na robovih ni tako zelo visok.
Pozabili so, da je ledena gora, ki sedi na Antarktiki, pravzaprav več kot 2km visok kup (ne kos!) ledu, ki na robovih ni tako zelo visok.
Thomas ::
Prispevek centrifugalne sile je nevtraliziran z geoidnostjo Zemlje. Tako je geoidna oblika nastala!
Ko se vrtenje Zemlje upočasnjuje, se geoidnost manjša.
Kup antarktičnega ledu pa večinoma čepi v depresiji. Tisto kar je pod morsko gladino, bo težko splezalo ven.
Tisto nad, pa se mora deformirati in odtrgati, če hoče v morje. Strmina nekaj promilska, za zgornji del ledene kepe, nikakor ni dovolj za tako lezenje. Če bi bilo, bi isto počel led v hladilnici. Čisto rahlo nagnjen blok ledu na minus 40 bi lezel, pa seveda ne. Strižne sile so veliko premočne.
Ko se vrtenje Zemlje upočasnjuje, se geoidnost manjša.
Kup antarktičnega ledu pa večinoma čepi v depresiji. Tisto kar je pod morsko gladino, bo težko splezalo ven.
Tisto nad, pa se mora deformirati in odtrgati, če hoče v morje. Strmina nekaj promilska, za zgornji del ledene kepe, nikakor ni dovolj za tako lezenje. Če bi bilo, bi isto počel led v hladilnici. Čisto rahlo nagnjen blok ledu na minus 40 bi lezel, pa seveda ne. Strižne sile so veliko premočne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
Drugače rečeno. Če misliš da centrifugalna sila vleče stvari proti ekvatorju, zakaj ne potegne še vseh severnih in južnih morij?
Odgovor:
Nekaj jih je, zato je Zemlja geoidna. Več jih pa ne, ker bi se voda, ki bi šla proti ekvatorju, tudi dvigovala. Ravnotežje je vzpostavljeno, dolgo nazaj. Velja tudi za ostale snovi, ne samo vodo na Zemlji.
Kdor se malo spozna na fiziko, bi to moral vedeti sam, ne da mu jaz razlagam, on me pa zmerja ko pijan mornar.
Odgovor:
Nekaj jih je, zato je Zemlja geoidna. Več jih pa ne, ker bi se voda, ki bi šla proti ekvatorju, tudi dvigovala. Ravnotežje je vzpostavljeno, dolgo nazaj. Velja tudi za ostale snovi, ne samo vodo na Zemlji.
Kdor se malo spozna na fiziko, bi to moral vedeti sam, ne da mu jaz razlagam, on me pa zmerja ko pijan mornar.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Geoid je idealna ekvipotencialna površina, ki odraža ravnotežje sil (gravitaciijske in centrifugalne)
Tej površini se oblika zemlje še najbolj (ali najhitreje) približa na morju.
Prispevek centrifugalne sile NI nevtraliziran z geoidnostjo Zemlje, ampak k temu idealu nenehno teži.
Na kopnem so odstopanja večja, vendar tudi težijo k izravnavi, čeprav iz znanih razlogov počasneje, kot na morju.
Ko se okoli pola naberejo nove mase ledu, se bo poskušala vzpostaviti popolna geoidna oblika,
To gre le s silo, torej s potiskanjem in prerazporeditvijo tako "nepravilno" nakopičenega materiala.
Tej površini se oblika zemlje še najbolj (ali najhitreje) približa na morju.
Prispevek centrifugalne sile NI nevtraliziran z geoidnostjo Zemlje, ampak k temu idealu nenehno teži.
Na kopnem so odstopanja večja, vendar tudi težijo k izravnavi, čeprav iz znanih razlogov počasneje, kot na morju.
Ko se okoli pola naberejo nove mase ledu, se bo poskušala vzpostaviti popolna geoidna oblika,
To gre le s silo, torej s potiskanjem in prerazporeditvijo tako "nepravilno" nakopičenega materiala.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Več snega pade ob obali in ta dela pregrajo, da bi mogel led iz notranjosti lesti ven.
Razporeditev padavin geoidnost kvečjemu pretira.
Razporeditev padavin geoidnost kvečjemu pretira.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
V notranjosti so tudi kar znatni prispevki, vendar ne zaradi direktnih padavin, ki jih tam skoraj ni, kot zaradi nanosov vetra.
Kakorkoli, padavine in nanosi o geoidnosti Zemlje "nimajo pojma" in padajo, kot padajo, kar pa potem teži k izravnati.
O sami hitrosti teh procesov nisem povedal nič, ker natančnih podatkov ne poznam.
Da bi se pa led kar po celi Antarktiki premikal 10 m/leto se mi zdi močno pretirano ali najverjetneje narobe razumljeno.
Možne so posamezne anomalije, ki na določenih odsekih privedejo do takih premikov ali prelomov.
Nenazadnje je Antarktika prostrano področje, večje od Evrope.
Kakorkoli, padavine in nanosi o geoidnosti Zemlje "nimajo pojma" in padajo, kot padajo, kar pa potem teži k izravnati.
O sami hitrosti teh procesov nisem povedal nič, ker natančnih podatkov ne poznam.
Da bi se pa led kar po celi Antarktiki premikal 10 m/leto se mi zdi močno pretirano ali najverjetneje narobe razumljeno.
Možne so posamezne anomalije, ki na določenih odsekih privedejo do takih premikov ali prelomov.
Nenazadnje je Antarktika prostrano področje, večje od Evrope.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Na posameznih odsekih, kjer so velike strmine, tam zagotovo. Navsezadnje, gorski ledeniki lezejo.
Ne lezejo pa zasnežene planote. Sneg na Pokljuki, na planoti pred Uskovnico, ne gre nikamor. Skopni spomladi. Leze pa samo na strmih pobočjih, ne na takih nagnjenih za 1 promilo. Sploh ne za 10 metrov letno, čeprav je skoraj vroče januarja zjutraj na Pokljuki, v primeri z Antarktiko sredi najhujšega poletja.
Premikanje cele Antarktike za 10 netrov letno, je pravljica za otroke.
Ne lezejo pa zasnežene planote. Sneg na Pokljuki, na planoti pred Uskovnico, ne gre nikamor. Skopni spomladi. Leze pa samo na strmih pobočjih, ne na takih nagnjenih za 1 promilo. Sploh ne za 10 metrov letno, čeprav je skoraj vroče januarja zjutraj na Pokljuki, v primeri z Antarktiko sredi najhujšega poletja.
Premikanje cele Antarktike za 10 netrov letno, je pravljica za otroke.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
V notranjosti so tudi kar znatni prispevki, vendar ne zaradi direktnih padavin, ki jih tam skoraj ni, kot zaradi nanosov vetra.
To je pa spet drugo poglavje te sage. Na tečaju ne vedo, koliko snega je padlo in koliko ga je prinesel veter od nekje. Mnogo padlih snežink je večkrat štetih.
Vendar veter odnaša sneg tudi na ven, ne samo na noter. Random walk, morda ne tako zelo random. Če gledamo s stališča snežinke, pade enkrat kot snežinka, veter jo pa lahko dvigne in spusti večkrat, preden primmrzne na podlago. A ko je primrznjena globoko not v ledu, je primrznjena za dolgo.
Poglejmo zdaj kocko ledu, veliko kubični kilometer, na tečaju ob skali. Preden pride do morja, se spusti v globoko depresijo, iz katere mora zlesti, preden čofne v morje. Po kosih ali cela, niti ni važno. Energije za kaj takega sama nima. Zgornji led jo bo kvečjemu tlačil dol, ne vlekel iz luknje ven.
Kaj pa kocka 1 kubični kilometer na zraku, na tečaju? No ta se mora pa odtrgati od spodnjih plasti, če hoče proti morju. Premik 10 metrov laterale ji zniža težišče za desetinko milimetra, kar je ekvivalentno energiji 100 litrov nafte. S tem mora drajsati plošča velika 1 kvadratni kilometer, obtežena z milijardo ton, 10 metrov daleč.
Nekako tolk, kot vrhnji meter snega puza po spodnjem metru na Sorškem polju, kadar je 2 metra zbitega snega. Ali ne tako zbitega.
Ali pa da drsi zgornji meter arktičnega ledu po spodnjem metru.
Na Antarktiki ni extra blagoslova. Fizikalni zakoni so enaki.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Fizikalni zakoni so res povsod enaki, vendar se nam v ekstremnih pogojih radi pokažejo v presenetljivi in kontraintuitivni luči.
Kako presenetljivo je bilo naprimer, ko so ugotovili, da lahko po zraku letajo tudi predmeti težji od zraka
ali pa, da lahko hodiš po tekoči vodi, (brez čudeža, da te le vleče dovolj hiter čoln)
Pri obnašanju velikih gmot ledu je odprtih še dosti vprašanj. Gotovo pa ne gre vseh opaženih pojavov enačiti
s tistimi, ki jih lahko opazujemo pri kocki ledu v pijači, čeprav gre v obeh primerih za zmrznjeno vodo.
Efekti, ki jih pri ledeni kocki v pijači še lahko zanemarimo, postanejo pri kilometrskih gmotah ledu pomembni.
Kako presenetljivo je bilo naprimer, ko so ugotovili, da lahko po zraku letajo tudi predmeti težji od zraka
ali pa, da lahko hodiš po tekoči vodi, (brez čudeža, da te le vleče dovolj hiter čoln)
Pri obnašanju velikih gmot ledu je odprtih še dosti vprašanj. Gotovo pa ne gre vseh opaženih pojavov enačiti
s tistimi, ki jih lahko opazujemo pri kocki ledu v pijači, čeprav gre v obeh primerih za zmrznjeno vodo.
Efekti, ki jih pri ledeni kocki v pijači še lahko zanemarimo, postanejo pri kilometrskih gmotah ledu pomembni.
CO2 is the elixir of life.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gani-med ()
gani-med ::
Velikost teh kock ledu si verjetno še lahko nekako predstavlja vsakdo od nas.
Bolj pod vprašajem je predstavljanje vseh pojavov, ki jih take "kocke ledu" povzročajo.
Tu pa verjetno kar vsem nam počasi odpove domišljija.
Bolj pod vprašajem je predstavljanje vseh pojavov, ki jih take "kocke ledu" povzročajo.
Tu pa verjetno kar vsem nam počasi odpove domišljija.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Kokr en cucek se zaganja tale jurček.
@ganimed
Karšnikoli efekti se že pojavijo, energetski zakon mora biti ohranjen. Premikanje je dopuščeno le v dveh primerih. Da ni kontrasile ali pa da imamo dovolj energije, da kompenziramo to reč.
Poglej okrog sebe. Centimetrski premiki na leto, tektonskih plošč, dvigujejo kilometrske gore, napajani so z magma flowi, ki procesu dajejo energijo.
Na antarktiki naj bi se dogajali 1000 krat hitrejši premiki, brez kakršnekoli magme ki bi pomagala. Ja, lahko se zgodi kaj kontraintuitivnega, ne more se zgoditi nič kontrafizikalnega.
Kje bomo energijo, da bomo po luknjastih kamnitih tleh vlekli 10^7 kubičnih kilometrov ledu 1000 krat hitreje kakor se premikajo celine?
Jaz izvora ne vidim, kdor ga, naj prosim pove.
@ganimed
Karšnikoli efekti se že pojavijo, energetski zakon mora biti ohranjen. Premikanje je dopuščeno le v dveh primerih. Da ni kontrasile ali pa da imamo dovolj energije, da kompenziramo to reč.
Poglej okrog sebe. Centimetrski premiki na leto, tektonskih plošč, dvigujejo kilometrske gore, napajani so z magma flowi, ki procesu dajejo energijo.
Na antarktiki naj bi se dogajali 1000 krat hitrejši premiki, brez kakršnekoli magme ki bi pomagala. Ja, lahko se zgodi kaj kontraintuitivnega, ne more se zgoditi nič kontrafizikalnega.
Kje bomo energijo, da bomo po luknjastih kamnitih tleh vlekli 10^7 kubičnih kilometrov ledu 1000 krat hitreje kakor se premikajo celine?
Jaz izvora ne vidim, kdor ga, naj prosim pove.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Na antarktiki naj bi se dogajali 1000 krat hitrejši premiki, brez kakršnekoli magme ki bi pomagala. Ja, lahko se zgodi kaj kontraintuitivnega, ne more se zgoditi nič kontrafizikalnega.
Kje so pa ledene gorske verige na robu tega premikanja, da se ti ne izide energetska bilanca?
Thomas> Kje bomo energijo, da bomo po luknjastih kamnitih tleh vlekli 10^7 kubičnih kilometrov ledu 1000 krat hitreje kakor se premikajo celine?
Ne potrebujemo je, ker smo zaenkrat izmerili le premikanje površine. O tem, kaj se dogaja spodaj, nismo rekli še niti besede, je pa med nami par slaboumnežev, ki se jim zdi, da če se premika površina, se mora vse, do tal, brez izjeme.
Kje so pa ledene gorske verige na robu tega premikanja, da se ti ne izide energetska bilanca?
Thomas> Kje bomo energijo, da bomo po luknjastih kamnitih tleh vlekli 10^7 kubičnih kilometrov ledu 1000 krat hitreje kakor se premikajo celine?
Ne potrebujemo je, ker smo zaenkrat izmerili le premikanje površine. O tem, kaj se dogaja spodaj, nismo rekli še niti besede, je pa med nami par slaboumnežev, ki se jim zdi, da če se premika površina, se mora vse, do tal, brez izjeme.
gani-med ::
Energetska bilanca je neizprosna, to drži.
Da tisti kupi ledu ne ležijo idealno, je tudi znano in potencialna energija, ki se skriva za tem, se bo morala prej kot slej sprostiti. Vprašanje je le, kako hitro to gre v primeru ledenih gmot.
Da tisti kupi ledu ne ležijo idealno, je tudi znano in potencialna energija, ki se skriva za tem, se bo morala prej kot slej sprostiti. Vprašanje je le, kako hitro to gre v primeru ledenih gmot.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Ne potrebujemo je, ker smo zaenkrat izmerili le premikanje površine.
Če se premika samo površina, se lomi led pod to "površino", saj je primrznjena nanjo. To zahteva veliko energije. Ogromno.
tisti kupi ledu ne ležijo idealno, je tudi znano
Okrog tečaja je milijon kvadratnih kilometrov velika ravnina kjer je led položen precej idealno. Kakor na Pokljuki, vsaj. Ali na Sorškem polju.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Saj ravno tu je srž problema, ker tudi na Pokljuki led ni idealno položen.
Dejansko niti Pokljuka sama ni idealno položena in se bo nekoč tudi morala "izravnati" v skladu z geoidno obliko.
Za Himalajo so naprimer izmerili, da se je že začela "sesuvati" in izgubljati na višini, se spreminja v "ravnino".
Dejansko niti Pokljuka sama ni idealno položena in se bo nekoč tudi morala "izravnati" v skladu z geoidno obliko.
Za Himalajo so naprimer izmerili, da se je že začela "sesuvati" in izgubljati na višini, se spreminja v "ravnino".
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Seveda, površina bi se lahko premikala pod vplivom vetra, kar sem povedal že zgoraj. Vendar bi potem njene smeri ne bile take, kot so narisane v originalnem članku ki je sprožil tole polemiko, pač pa precej random. Vsako leto 10 metrov v eno smer, bolj težko. Ampak precej random walk bi to bil. Do neke globine veter lahko zagotavlja dovolj energije.
Toda to je potem čisto druga zgodba, kakor jo prodajajo.
Kar se tiče bližanju idealu geoida, ta proces teče. Asimptotično se temu bližamo, igro pa kvari vulkanska dejavnost in tudi Sonce.
Toda to je potem čisto druga zgodba, kakor jo prodajajo.
Kar se tiče bližanju idealu geoida, ta proces teče. Asimptotično se temu bližamo, igro pa kvari vulkanska dejavnost in tudi Sonce.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Težnja h geoidni obliki je asimptotična, vendar daleč od enakomerne.
Naslednjih nekaj milijard let bodo še vedno prevladovale druge sile, predvsem geološke, ki bodo precej kazile ideal geoida.
Verjetno pa bo šele Sonce tisto, ko bo v zadnji fazi toliko stalilo površino Zemlje, da jo bo dokončno približalo "idealni" obliki.
Naslednjih nekaj milijard let bodo še vedno prevladovale druge sile, predvsem geološke, ki bodo precej kazile ideal geoida.
Verjetno pa bo šele Sonce tisto, ko bo v zadnji fazi toliko stalilo površino Zemlje, da jo bo dokončno približalo "idealni" obliki.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Ja. Vendar to ne bo več geoid v današnjem smislu, ker bo Zemlja v gravitacijskem orbitalnem locku in se ne bo vrtela. Adijo slabih 20 km zabuhlosti na ekvatorju!
Doberdan plimska "špagetizacija"!
Doberdan plimska "špagetizacija"!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
gani-med ::
Nekaj časa res, vendar potem sledi ali požrtje Zemlje in konec njene eksistence ali pa odmik v oddaljenejšo orbito, ko bo Sonce ob dobršen del mase.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Potem bo pa Sonce geoidno. Sicer je že zdaj, potem bo pa še bolj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Potem bo bolj, ker zdaj je težko določiti, kje so njegove meje in nekaj časa bo celo še težje.
Ko bo Sonce postalo bela pritlikavka, bo pa površina bolj "trdna".
Ko bo Sonce postalo bela pritlikavka, bo pa površina bolj "trdna".
CO2 is the elixir of life.
jype ::
Thomas> Če se premika samo površina, se lomi led pod to "površino", saj je primrznjena nanjo. To zahteva veliko energije. Ogromno.
Ti si tut mal primrznjen, ja.
Daj enkrat za spremembo naredi domačo nalogo in si oglej, kako zgleda presek ledenika, pa kaj se zgodi, kadar je pod ledenikom - še več ledu.
Ti si tut mal primrznjen, ja.
Daj enkrat za spremembo naredi domačo nalogo in si oglej, kako zgleda presek ledenika, pa kaj se zgodi, kadar je pod ledenikom - še več ledu.
Thomas ::
Domače naloge od jurčka? Hehe, ta je dobra, ja.
No, to je še en lep primer, kako lahko bolje izračunamo kot izmerimo. Lahko izračunamo geoidnost Sonca, izmerimo pa težko.
Potem, ko bo bela pritlikavka, potem bo to lažje. Ko bo železna krogla, spolirana še lažje. Ko bo nevtronska zvezda še lažje in ko bo črna luknja, pa še lažje. Toda vedno je bilo in bo, Sonce "geoid".
Če je toliko časa na razpolago in če se nihče ne vmeša, seveda.
Potem bo bolj, ker zdaj je težko določiti, kje so njegove meje in nekaj časa bo celo še težje.
No, to je še en lep primer, kako lahko bolje izračunamo kot izmerimo. Lahko izračunamo geoidnost Sonca, izmerimo pa težko.
Potem, ko bo bela pritlikavka, potem bo to lažje. Ko bo železna krogla, spolirana še lažje. Ko bo nevtronska zvezda še lažje in ko bo črna luknja, pa še lažje. Toda vedno je bilo in bo, Sonce "geoid".
Če je toliko časa na razpolago in če se nihče ne vmeša, seveda.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Na Zemlji se vidi s prostim očesom, da je le približno geoid in da ima še veliko nepravilnosti, ki jih sproti ustvarjajo sile iz notranjosti. Sonce ima takih nepravilnosti še več in so veliko večjih razsežnosti, kot na Zemlji.
Tako na priližno, bi pa kar bilo ..
Najbolj se idealu približamo, ko notranje sile nimajo več pomembnega vpliva, razen gravitacije, kot pri najbolj gostih objektih, kot so nevtronske zvezde (ali pa horizont črne luknje?!).
Tako na priližno, bi pa kar bilo ..
Najbolj se idealu približamo, ko notranje sile nimajo več pomembnega vpliva, razen gravitacije, kot pri najbolj gostih objektih, kot so nevtronske zvezde (ali pa horizont črne luknje?!).
CO2 is the elixir of life.
gani-med ::
Da se vrnem k ledu, ki se mu pri velikem pritisku, ki ga ustvari velika masa ledu, spremeni viskoznost in postane bolj plastičen.
Takrat ni več tako podoben granitni kocki, ampak bolj marmeladi in si ga je bolje tako tudi predstavljati.
Takrat ni več tako podoben granitni kocki, ampak bolj marmeladi in si ga je bolje tako tudi predstavljati.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Led na površini pa ostane "graniten" in njegov elastični modul je ogromen. Napraviti deformacijo takega je energetsko sila požrešno in tisti sin(1/10000)*g teže, ni dovolj. Podobno, kot majhna viskoznost vode pod dvema icebergoma na oceanu ne pomaga veliko pri njunem mečkanju. Kinetična energija pri trku ja, sama majhna viskoznost v globini pa sama po sebi ni dovolj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Saj to ni najbolj jasno (vsaj meni ne) kako se ta viskoznost odrazi na različnih konfiguracijah terena.
Ko začne zaradi različnih razlogov marmelada spodaj teči, zgoraj pa pokati.
Ko začne zaradi različnih razlogov marmelada spodaj teči, zgoraj pa pokati.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Ko začne zaradi različnih razlogov marmelada spodaj teči, zgoraj pa pokati.
Spodnja marmelada, kilometre globoko, zalije vse skalne razpoke.
Zgornja skorja, pa je podobna kamnu in nerada pusti, da se jo deformira. V sili poka, vendar sila mora bit. Čisto konkretna fizikalna sila, zadaj pa izvor energije. Ker statična sila ne opravi nobenega dela, kot vemo, se mora premikat. To pa nuca energijo. Ki mora od nekje priti.
Sicer smo prešteli človeške kromosome na 24.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Vse skupaj namreč ni povsem statično, ker se nalagajo vedno novi sloji, ki povečujejo maso, kar lahko povzroči, da nekje poči in zadeva steče, kjer prej ni, posebno bližje obali, kjer se poleti redno lomijo veliki kosi in naredijo prostor.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Vse skupaj namreč ni povsem statično, ker se nalagajo vedno novi sloji, ki povečujejo maso
Ja. In imamo primer porušenj, kakor je bila na Dobraču leta 1056 in take spektakle. Once in a while. Gotovo. Včasih bruhne kakšen (super)vulkan in potem se sneg kuha. Tisto bi šel takoj gledat!
posebno bližje obali, kjer se poleti redno lomijo veliki kosi in naredijo prostor.
E, vidiš, tle sem pa že skeptičen. Grem na youtube in vidim, kako eden pade s klavirjem vred iz petega štuka. Da bi pa videl kdaj kakšen pošten odlom, ki bi ga posneli uni znanstveniki ali turisti z ladij, pa ne.
Ma ne, da bi videl kakšno pošteno ledeno goro, ne nekaj zimskega ledu na morju, ki se odlomi poleti. Tega je vse premalo, za njihove zgodbice. Mau podobn kokr UFO. Ogromno govorjenja, nič posnetkov. No, sicer jasno, ledene gore tud so in kakšno posnamejo, kaj posebno velikega pa ni.
Tisto kar kažejo s satelitov, je kokr eni kosi na Arktiki, Vse z morja.
Titaniška ledena gora, je že kar redka, pa je majhna, glede na kakšne naj bi bile.
Precej mirno, tam doli.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Da bi pa videl kdaj kakšen pošten odlom, ki bi ga posneli uni znanstveniki ali turisti z ladij, pa ne.
Domača naloga?
Wilkins Sound @ Wikipedia
Domača naloga?
Wilkins Sound @ Wikipedia
Thomas ::
To je drobiž. 10 tisoč kvadratnih kilometrov ledu, medtem ko zamrzuje in odmrzuje milijone kvadratnih kilometrov morja ob Antarktiki vsako leto.
Ob tem dogajanju se odlomi kakšen procentek tega, v obliki "kopenskega" ledu odtrga in zapluje po morju.
Je treba imet neko perspektivo.
Ob tem dogajanju se odlomi kakšen procentek tega, v obliki "kopenskega" ledu odtrga in zapluje po morju.
Je treba imet neko perspektivo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
400 kvadratnih kilometrov je drobiž?
No, perspektive očitno nimaš. Zdaj se samo še skesano prikloni in se izpovej, da nimaš pojma in da je tvoje ocenjevanje lezenja ledenika z Antarktike proti morju le take vrste blefiranje, kot ga rad projiciraš name.
Al pa, če ne - za nebuloze o kvazi-znanosti na internetu mi pač mora biti vseeno.
No, perspektive očitno nimaš. Zdaj se samo še skesano prikloni in se izpovej, da nimaš pojma in da je tvoje ocenjevanje lezenja ledenika z Antarktike proti morju le take vrste blefiranje, kot ga rad projiciraš name.
Al pa, če ne - za nebuloze o kvazi-znanosti na internetu mi pač mora biti vseeno.
Thomas ::
Tole naj bi bilo hudo?
Dejte ga lomt! To je drobiž.
400 kvadratnih kilometrov je drobiž?
Ne. 40000 kvadratnih kilometrov je drobiž. Oceanskega ledu, ki se vsako leto naredi je MILIJONE kvadratnih kilometrov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Dejansko lahko o obsegu le ugibamo, po tistem kar nam postrežejo mediji, ki pa poročajo kvečjemu o 100 kilometrskih kosih, ki se odlomijo in odplavajo v ocean, za tiste manjše, ko v vodo zgrmi za par blokov ledu in tam kmalu izgine, se nihče več ne zmeni.
Zanimivo bi bilo prešteti, koliko takih odlomov se zgodi vsako leto in koliko je to skupaj kubičnih kilometrov.
Sicer gre za kar velik kos obale,kot da bi hoteli pregledati dogajanje okoli celotne obale okoli Evrope.
Zanimivo bi bilo prešteti, koliko takih odlomov se zgodi vsako leto in koliko je to skupaj kubičnih kilometrov.
Sicer gre za kar velik kos obale,kot da bi hoteli pregledati dogajanje okoli celotne obale okoli Evrope.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Al pa tole. Ne se hecat, to je drobiž od drobiža.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Da bi pa videl kdaj kakšen pošten odlom, ki bi ga posneli uni znanstveniki ali turisti z ladij, pa ne.
400 kvadratnih kilometrov velik kos ledu torej ni velik kos? Al ga ti nisi videl? Al je premajhen za titanik potopit?
Al mogoče kar tako malo trabunjaš, ne da bi karkoli razumel?
400 kvadratnih kilometrov velik kos ledu torej ni velik kos? Al ga ti nisi videl? Al je premajhen za titanik potopit?
Al mogoče kar tako malo trabunjaš, ne da bi karkoli razumel?
Thomas ::
Zanimivo bi bilo prešteti, koliko takih odlomov se zgodi vsako leto in koliko je to skupaj kubičnih kilometrov.
AFAIK do 2000 ledenih gora, Titanic size. Par kubičnih kilometrov letno mogoče. Kar je v primeri s 30 milijoni kubičnih kilometrov ledu na celeni - skoraj nič.
Kar je pa tistih takoimenovanih "velikih" kosov, katerih površina gre v 10000 kvadratnih kilometrov, to je pa bolj tanka plast pozimi zamrznjenega morskega ledu. Podobno kot na Arktiki, samo mau debelejše. Sicer bi se talila v vodi 100 let.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Nič haha. Večja gora, dlje se tali. Extremno masivna bi se talila extremno časa. Vendar jih nekako ni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Našel sem en podatek, da naj bi med leti 2001-2006 na leto zgrmelo v morje 11.2 milijard ton ledu
med leti 2006-2010 pa le še 10.2 milijard ton ledu.
med leti 2006-2010 pa le še 10.2 milijard ton ledu.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Ja, to se mi zdi realno. To je enih 10 kubičnih kilometrov ledu, v notranjosti jih je TRIMILJONKRAT več.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Popravek, sem zdaj podrobneje prebral in tam govori le za en zaliv.
Za celotno Antarktiko je ocenjeno na 100-300 milijard ton na leto.
Večino na zahodni obali.
Natančnih podatkov za celotno obalo nimajo, ker je prevelika za redno spremljanje.
So pa menda ta zaliv podrobneje proučili in so podatki dost realni.
Za celotno Antarktiko je ocenjeno na 100-300 milijard ton na leto.
Večino na zahodni obali.
Natančnih podatkov za celotno obalo nimajo, ker je prevelika za redno spremljanje.
So pa menda ta zaliv podrobneje proučili in so podatki dost realni.
CO2 is the elixir of life.