O znanstvenem kolesju od rokopisa do članka smo že večkrat pisali, a vseeno povzemimo, kako objava članka poteka in kaj se je zgodilo v konkretnem primeru. Raziskovalska uspešnost se meri skoraj izključno s prestižnostjo člankov, ki jih uspejo o svojih rezultatih objaviti znanstveniki. Merilo za prestižnost člankov pa je, žal, faktor vpliva revije, v kateri članek sprejmejo v objavo. Vsak prejet članek najprej na hitro pregleda urednik, ki oceni (največkrat iz spremnega pisma, povzetka in mogoče še zaključka), ali je članek sploh primeren za nadaljnjo obravnavo. Če je odločitev pozitivna, gre članek dvema ali trem recenzentom v pregled.
Recenzentje so načeloma uveljavljeni strokovnjaki z istega področja kot članek, ki lahko anonimno ocenijo kakovost članka. Seveda nihče ne ponavlja eksperimentov ali zahteva izvirnih podatkov, temveč se pogleda zgolj, ali je članek smiseln, ali v njem ni metodoloških napak, ali je ustrezno citirana obstoječa literatura, ali so rezultati novi in vredni objave itd. Recenzentje se ponavadi odzovejo s kopico pripomb, ki jih morajo avtorji članka upoštevati in ga popraviti, da je članek objavljen.
Temu postopku se pravi vrstniški pregled (peer review) in predstavlja osnovo, na kateri funkcionira znanost. Omenjenih 107 člankov pa ni šlo skozi primeren pregled. Gre namreč za prevaro, ki je že precej stara in dobro poznana. Revije nimajo stalnih recenzentov, temveč jih za urednik za vsak članek posebej pozove, ali bi ga bili pripravljeni pogledati. In ker urednik ne more poznati vseh strokovnjakov za vse tematike, je praksa v številnih revijah taka, da morajo avtorji poleg članka priložiti še seznam strokovnjakov, ki bi ga lahko pregledali.
V omenjenih člankih so avtorji predlagali recenzente, ki v resnici ne obstajajo. Vsa komunikacija gre pač elektronsko, zato ni problem ustvariti lažnega elektronskega naslova in se pretvarjati, da gre za resnično osebo. Torej v konkretnem primeru so članek izločili, ker je dodatno preverjanje pokazalo, da je bilo z recenzijami nekaj narobe. Kaj točno je bilo narobe, bodo razčiščevali pozneje, za sedaj pa so članki umaknjeni. Ob tem moramo biti pošteni in povedati, da večina teh raziskav verjetno ni lažnih (kot je bil recimo znamenit primer z RIKEN-a), temveč so si avtorji zgolj malo pomagali, da so se prebili skozi mukotrpen in strog recenzentski postopek. Seveda za to ni opravičila. Druga resnica je tudi, da Tumor Biology ni ravno najbolj prestižna revija s tega področja, saj ima faktor vpliva 2,926 in je na področju 104. izmed 213 indeksiranih revij.
Zanimivo je tudi, da je čisto vseh 107 izločenih člankov plod kitajskih avtorjev.
