Zakaj obojestranska poravnava besedila v diplomski nalogi?

Sem namenoma dal pod "problemi človeštva", ker se mi zdi res zelo problematična zadeva :P

Zakaj je tako določeno? Ker je tako že "od nekdaj", ali je kakšna pametna, uporabna vrednost pri tem?

Meni to izgleda grozno (osebno mnenje, mogoče je komu lepo), in je tudi dosti bolj nepregledno od leve poravnave.

Je bilo tako tudi v času pisalnih strojev? Kako so to takrat izvedli? :)


Ja, seveda lahko nastavim tako kot zahtevajo, diplomiram in pozabim...

prowb je 6. okt 2016 ob 10:25 izjavil:

Sem namenoma dal pod "problemi človeštva", ker se mi zdi res zelo problematična zadeva :P

Zakaj je tako določeno? Ker je tako že "od nekdaj", ali je kakšna pametna, uporabna vrednost pri tem?

Bistveno bolj estetsko zgleda. Mislim da je to to

Poglej knjige, članke, revije... vse je narejeno z namenom.

Lakotnik29 in McHusch, obojestranska poravnava je v stroki oblikovalcev besedil daleč od pravila. Gre za precej sporno tematiko.

In OP se povsem legitimno sprašuje - čemu?. (In mu dajem povsem prav.)

Ziga Dolhar je 6. okt 2016 ob 10:56 izjavil:

In OP se povsem legitimno sprašuje - čemu?. (In mu dajem povsem prav.)

Kot oblikovalec (če si) se tega nebi smel vprašati
Včasih so smernice nujno potrebne ravno zato, ker je mogoče samo promil takih, ki v situacijah, ko imaš proste roke, naredijo berljiv izdelek in ne nek neberljiv zmazek.

Ziga Dolhar je 6. okt 2016 ob 10:56 izjavil:

In OP se povsem legitimno sprašuje - čemu?. (In mu dajem povsem prav.)

Zato ker gre za dogovor (navodilo), ki se uporablja na tiskanem besedilu (diploma) z namenom, da se zagotovi preglednost in čitljivost.

prowb je 6. okt 2016 ob 11:04 izjavil:

McHusch je 6. okt 2016 ob 11:00 izjavil:

Ker je na papirju lepše? :-)

Je diplomsko delo namenjeno samo gledanju?

ne, primarno je namenjeno branju. In zato je dogovor, da pri pisanih besedilih zaradi preglednosti uporabljamo obojestransko poravnovo. Predstavljaj si na priemr kako bi zgledali stoplpci v časopisu, če ne bi uporabljali obojestranke poravnave.

Časopis sem ti dal kot skrajni primer kaj pomeni odsotnost obojestranske poravnave. V diplomi je to samo manj izrazito. Treba upoštevat, da je diploma v osnovi znanstveno besedilo in za takšna besedila veljalo navodila, ki poenotijo oblikovanje.

prowb je 6. okt 2016 ob 11:07 izjavil:

V časopisu so stolpci, v diplomi jih (praktično) ni.

Vice je 6. okt 2016 ob 11:04 izjavil:

Ziga Dolhar je 6. okt 2016 ob 10:56 izjavil:

In OP se povsem legitimno sprašuje - čemu?. (In mu dajem povsem prav.)

Kot oblikovalec (če si) se tega nebi smel vprašati
Včasih so smernice nujno potrebne ravno zato, ker je mogoče samo promil takih, ki v situacijah, ko imaš proste roke, naredijo berljiv izdelek in ne nek neberljiv zmazek.

Ni problem, da so taka navodila - zanima me zakaj so taka?

In potem imaš v eni vrstici 3 dolge strokovne besede, pa vmes po 10 "presledkov" - ja to ziher izgleda dosti lepše kot pa če bi se vrstica zaključila nekej na 2/3 strani...

Brezveze vlačiš v zadevo ekstremen primer, ki se zgodi enkrat na 100 strani besedila. Preostali tisoči vrstic te težave nimajo. Kot že napisano za pisanje uradnih in znanstvenih besedil so postavljena navodila, ki zagotavljajo poenotenje izgleda besedil in povečujejo preglednost in bralnost dokumenta. Zato obojestranska poravnava, čeprav se na 1000 vrstic zgodi, da eno izmaliči. Vseeno boljše kot obratno. Če pa zraven še vazmeš dejstvo, da so zananstvena besedila pogosto tiskana v stoplpih pa sploh ni dileme.

Je pa seveda treba to jemat v kontekstu natisnjenega besedila. Kakor hitro govorimo o besedilu na spletu/emailh je obojestranska poravnava povsem neprimerna.

          je 6. okt 2016 ob 11:14 izjavil:

Kakšne pa so kaj zahteve na naših fakultetah glede diplomskih nalog? Ali se zahteva oddaja v Wordu, PDF-e? Ali obstajajo kakpšne predloge? Ali je diplomo sploh mogoče napisati v LaTeXu?

Načeloma im avsaka fakulteta svoja navodila, ki pa so kolikor sem gledal zelo podobna.
Pri nas je potrebno oddat vezano, v word in v pdf...

Ziga Dolhar je 6. okt 2016 ob 10:27 izjavil:

Je to edina oblikovna zahteva, ali imate še kako grozoto v stilu "Arial 10, dvojni razmak med vrsticami"?

Če bi bil Arial, bi bil js zelo srečen - tako pa je times new roman :D

V mojih časih je bil glavni problem Word, ki ni znal pametno deliti besed. Zato je bila obojestranska poravnava katastrofa, ker je Word nametal dodatne presledke v vrstico, različnih dolžin, poleg tega je pa tudi spreminjal razmak med črkami v besedi, da je zadostil tem pogojem.

LaTeX teh problemov nima, ker preprosto uvoziš slovenska pravila za deljenje besed. Ki je zadnja leta precej pozabljena spretnost...

Kako danes Word dela z obojestransko poravnavo, ne vem. STranka ne zahteva od mene dokumentacije .

prowb je 6. okt 2016 ob 11:07 izjavil:

V časopisu so stolpci, v diplomi jih (praktično) ni.

Vice je 6. okt 2016 ob 11:04 izjavil:

Ziga Dolhar je 6. okt 2016 ob 10:56 izjavil:

In OP se povsem legitimno sprašuje - čemu?. (In mu dajem povsem prav.)

Kot oblikovalec (če si) se tega nebi smel vprašati
Včasih so smernice nujno potrebne ravno zato, ker je mogoče samo promil takih, ki v situacijah, ko imaš proste roke, naredijo berljiv izdelek in ne nek neberljiv zmazek.

Ni problem, da so taka navodila - zanima me zakaj so taka?

Iz podobnega razloga, kot so serif pisave na papirju lažje za branje, kot se uporablja za naslov drugačno velikost pisave, kot pa za besedilo in še miljontavžent podobnih pravil, ki izgledajo, kot da so bila potegnjena iz zraka.

Monolitno in v blok oblikovano besedilo nima motečih robov, ki bi k sebi vlekli pozornost bralca. Skozi čas merjen v stoletjih se je izkazalo, da je tovrstna poravnava za bralca še najbolj prijazna, ker imajo vse ostale poravnave bolj dinamično obliko in ta bolj dinamična oblika se praviloma zazna kot namerna in posledično motivira bralca, da ji nameni nek košček svoje pozornosti.

V znanstvenih besedilih, novicah in podobnih sestavkih, kjer je oblika povsem nepomembna, se zato praviloma uporablja obojestransko poravnavo. Temu lahko rečeš kar "namerna dolgočasnost oblike". V drugih besedilih, takšnega splošno sprejeta ravnanja ni, poravnava pa se pogosto uporablja tudi za dodatno sporočilno vrednost.

          je 6. okt 2016 ob 11:14 izjavil:

Kakšne pa so kaj zahteve na naših fakultetah glede diplomskih nalog? Ali se zahteva oddaja v Wordu, PDF-e? Ali obstajajo kakpšne predloge? Ali je diplomo sploh mogoče napisati v LaTeXu?

Na FRI jo lahko spišeš v LaTeX (zaželjeno) ali pa MS Word (sprejeto), v vsakem primeru pa jo moraš oddati v obliki PDF za potrebe arhiviranja.

Vsak, ki je napisal kdaj eno stran formul v Wordu, je prešaltal na LaTex.

          je 6. okt 2016 ob 11:29 izjavil:

Ali kateri od tehničnih faksov zahteva ali vsaj dopušča oddajo doplome v LaTeXu?

Tudi strojna in elektro imata "priporočen" LaTeX.

Za FRI pa sploh ne poznam ljudi, ki bi nalogo pisali v wordu ali libre officu. LaTeX brez debate.

kakšnih 5 let nazaj, so na FS MB še priporočali word, a kakšnem latexu ne duha ne sluha. smo pa dobili predlogo z nastavljenimi slogi, različno oštevilčenimi deli dokumenta itd. oddati je pa bilo potrebno v papirju in pdf za arhiv in antiplagiat kontrolo.

AndrejO je 6. okt 2016 ob 11:30 izjavil:

V znanstvenih besedilih, novicah in podobnih sestavkih, kjer je oblika povsem nepomembna,

Zanimivo. Mene so drugače učili. Ravno zaradi pomembnosti oblike, naj bi se uporabljalo obojestransko povezavo. Nam so razložili, da se obojestranska poravnava uporablja v stolpcih, ker bi jih drugače brez jasnega roba bilo nemogoče brati, medtem ko se pri celostranskih besedilih lahko uporablja levo stranska povezava, ker je tako lažje najti levi rob in začetke besedila, desni rob je pa tako ali tako precej oddaljen in ni več toliko pomemben.

Tear_DR0P je 6. okt 2016 ob 14:01 izjavil:

...medtem ko se pri celostranskih besedilih lahko uporablja levo stranska povezava, ker je tako lažje najti levi rob in začetke besedila, desni rob je pa tako ali tako precej oddaljen in ni več toliko pomemben.

Pomojem je desni neporavnan rob dosti lažji za berljivost kot poravnan...

V tej obliki je obojestransko poravnavo dosti lažje brati. Sploh v člankih, ki uporabljajo dolge besede in bi posledično imeli veliko vrstic, ki so popolnoma prazne na desni. Pri dolgih celostranskih blokih besedila, so pa odstavki bolj pomembni od poravnave.

Ziga Dolhar je 6. okt 2016 ob 10:49 izjavil:

Lakotnik29 in McHusch, obojestranska poravnava je v stroki oblikovalcev besedil daleč od pravila. Gre za precej sporno tematiko.

Nedvomno je lažje brati besedilo, ki ima enakomerne presledke.

Kaj pa obojestranski tisk - ceje leva poravnava potem je vezava na eni strani ob neporavnanem robu. To pa zna bit kar motece

Osnutek je lahko kakršnekoli oblike, preden gre v oblikovanje. Tako najprej plaintext in šele nato oblikovanje. Sprotno matranje z oblikovanjem je samo kolosalna izguba časa.

čuhalev je 9. okt 2016 ob 14:33 izjavil:

Še dobro, da je bilo pri moji diplomski predpisana samo vsebina prvih nekaj strani in obvezna oddaja v .tex. Vse ostalo pa je bilo prepuščeno posamezniku.

Ker se ve, če delaš v .tex, se lahko skazi zelo malo stvari.

Zakaj so vam pa sploh predpisovali format za tole? Mislim... kaj ma veze kako delaš dokler je končna oblika ok?

Ziga Dolhar je 6. okt 2016 ob 10:56 izjavil:

In OP se povsem legitimno sprašuje - čemu?. (In mu dajem povsem prav.)

Zato, da je diploma vsaj iz 5 metrov videti lepa, če je že vsebinsko za en drek.

Sam sem jo spisal v openofficu, postavil v indesignu in poslal mentorju. Ko je bil zadovoljen, sem stiskal tiste 3 izvode in je bilo to to. V navodilih je bila zahtevana leva poravnava (tudi za slike in grafe) brez stolpcev in še par malenkosti.