Študij računalništva in informatike

d_DJ je 29. avg 2016 ob 19:23 izjavil:

A se da končat študij če imaš v srednji šoli pravdober uspeh?

Jaz sem imel v srednji zadosten uspeh in sem Univerzitetni študijski program Matematika na FMF-ju končal z povprečno oceno 8,8. Če želiš faks dokončati se moraš učiti sproti, dan pred izpitom/kolokvijem žal ne gre (razen kakšen FDV).

Na katero srednjo šolo si hodil?
Koliko ur na dan si se učil?
A si redno obiskoval predavanja/vaje?

Angleščina predstavlja zgolj enega izmed izpitov, kjer se obravnava predvsem strokovna terminologija. Če te interesira računalništvo pa brez znanja angleščine nikakor ne bo šlo.
Sam sem hodil na vse vaje in večina predavanj. Povprečje sem imel 9+. Podobno tudi na magisteriju. Vaje sem delal sam, večino izpitov se da narediti s kolokviji. Sem pa hodil že v srednjo računalniško.
Če si z gimnazije, ti bo lažje pri matematiki, če si z računalniške pa pri programiranju. Ni pa omejitve, sošolci so bili tudi iz ekonomske srednje šole in so uspešno diplomirali.

Stvar je takšna: če te neka stvar veseli in ti ni problem sedeti poleg, potem je ni stvari, ki je ne bi naštudiral.

Uspeh nima kaj dost veze.

Js sm šel iz gimnazije, v lajfu nism programiral ali karkoli podobnega, pa sem brez težav opravil vse :)

Vse kar ma tu veze je kolk boš ti dela vložil v to.

Je pa res kot je povedal @smacker ... v večini je vse sprotno delo, tedenske oddaje vaj in sprotni zagovori le teh :)

DOOM_er je 30. avg 2016 ob 19:59 izjavil:

xtpwn je 29. avg 2016 ob 19:12 izjavil:

Se opravičujem, mislil sem, da je možnost izbire.
A se da končat študij če imaš v srednji šoli pravdober uspeh?
Seveda računam na učenje na študiju, ampak me zanima če končajo študij samo tisti kateri imajo v srednji šoli odlične ocene.

obstaja neskončno mnogo odličnjakov ki niso bili sposobni naresti faksa in neskončno mnogo zabušantov ki smo imeli zadostne ocene in smo naredili faks bp. Stvar je v temu koliko te zanima ter koliko si pripravljen posvetiti časa šoli. Srednješolski uspeh je larifari

Točno to. najhuje je prvi mesec-2...kjer faks pusti večina...nas je bilo 100, po 2 mescih še okol 35. diplomiravo nas je redno 5.

nesmeš se ustrašit z nasipom nalog in zahtevami...to je pač faks in ne več srednja šola :)

Ko že debatiramo o mitih, a boš tole tvojo trditev kaj podkrepil s konkretnimi podatki, ali si jih enostavno iz riti potegnil?

Jaz tudi opažam, da je ogromno gimnazijskih povprečnežev ali celo odličnjakov, ki se jim pač žura. Hkrati so pa ljudje iz srednjih šol kakšnih totalno drugačnih smeri, pa jim je vseeno uspelo priti čez. Pa ne pravim, da ima katera "stran" več zabušantov, poanta je samo v želji po zaključku študija. Ja, potrebnega bo več truda, ampak na cilj pa le boš prišel. Če si ga pa na easy vzameš, bo pa pač študij trajal nekaj let več. Ali pa se sploh ne bo nikoli zaključil.

DOOM_er je 30. avg 2016 ob 19:59 izjavil:

obstaja neskončno mnogo odličnjakov ki niso bili sposobni naresti faksa in neskončno mnogo zabušantov ki smo imeli zadostne ocene in smo naredili faks bp. Stvar je v temu koliko te zanima ter koliko si pripravljen posvetiti časa šoli. Srednješolski uspeh je larifari

Za uspeh na vsakem področju sta pomembna tako intelektualni potencial, ki ga denimo merimo z uspehom v šoli -- jasno da ne brez napak in izjeme tudi obstajajo --, kot tudi strast (ali zanimanje) za področje.

S strastjo se da marsikaj nadoknaditi, vendar je trditev, da intelektualni potencial ne igra vloge, precej na jalovih tleh.

Lepo je, da iz srednje šole prineseš čim več znanja (kar bi naj na spodobnih šolah koreliralo z učnim uspehom), vendar se da slabo srednješolski znanje z _dodatnim naporom_ nadoknaditi tudi kasneje. Na področju matematike, slovenščine in tujih jezikov je to precej težje kot kje drugje. Zato če kje odsvetujem zabušavanje, je to pri teh predmetih.

Invictus je 31. avg 2016 ob 09:36 izjavil:

Na FRI so v mojih letih študija vsi zadostni in pametnjakoviči z znanjem Turbo Pascala odpadli v prvem letu.

Nekaj podobnega je bilo tudi v mojih časih: spomnim se, kako nas je na naši smeri v 4. letniku bilo le 12. Od tega, sem sam spadal v tisto polovico luzerjev, ki niso bili zlati maturanti.