Slo-Tech - Linux je eden najlepših dokazov, da iz malega raste veliko, zlasti če pri projektu zaradi lastne zainteresiranosti sodeluje veliko pametnih glav. Pred točno četrt stoletja je Linus Torvalds v zdaj že znamenitem sporočilu zapisal, da v prostem času kot konjiček razvija operacijski sistem za računalnike 386 AT, ki pa žal ni prenosljiv in najbrž ne bo nikoli podpiral kaj drugega kot diske AT. Petindvajset let pozneje Linux teče na več kot milijardi telefonov, poganja milijarde omrežnih usmerjevalnikov in druge mrežne opreme, na milijone strežnikov in osebnih računalnikov ter najdražje superračunalnike na svetu. Odprta koda je postala močna konkurenca zaprtokodnim programom in osebni računalniki so skorajda edino področje, kjer še ni dosegla pomembnega deleža.
Linux je do verzije 0.01 prilezel 17. septembra 1991 in tedaj ga je Torvalds postavil na FTP-strežnik, od koder ga je lahko prenesel kdorkoli. Z verzijo 0.12, ki je izšla leta 1992, je Linux prešel pod licenco GPL, kar je imelo daljnosežne posledice za dostopnost sistema in oblikovanje celotne odprtokodne skupnosti. Leta 1994 smo dobili Linux 1.0, danes pa je Linuxovo jedro že pri različici 4.7.2.
Fundacija Linux, ki skrbi za usmerjanje razvoja Linuxa, je ob 25-letnici izdala poročilo, v katerem lahko preberemo nekaj zanimivih dejstev. Odkar Linux natančno beleži ustvarjalce prek Gita, je k razvoju prispevalo že 13.500 razvijalcev in več kot 1300 podjetij. Finančno Linux najbolj podpirajo Intel, Red Hat, Linaro, Samsung, SUSE, IBM in drugi veliki igralci. Predsodek, da Linux v kleteh razvijajo bradati računalničarji v svojem prostem času, že dolgo ne drži več. Delež neplačanih ustvarjalcev je namreč padel na 7,7 odstotka, kar pomeni, da večino kode za Linux danes napišejo ljudje, ki so zaposleni na z Linuxom povezanih projektih v računalniških podjetjih. In tega je veliko, saj v Linuxovo jedro povprečno sprejemejo 7,8 spremembe na uro.
Torvalds se je na letošnjem LinuxConu spomnil zgodnjih dni Linuxa. Prva verzija jedra je imela 10.000 vrstic kode in je delovala le na računalnikih z eno vrsto diskov, ki jo je imel Torvalds. Razumljivo je pričakoval, da bo njegov operacijski sistem zanimiv le v teoretične namene. Ne bi se bil mogel bolj zmotiti. Danes Linux teče na 80 arhitekturah, jedro pa se je napihnilo na 22 milijonov vrstic kode. Tako velikega projekta seveda ne nadzoruje več sam, temveč skrbi za usmerjanje razvoja. Povedal pa je še, da je pred Gitom skorajda obupal, ko je projekt postajal prevelik, da bi ga bilo mogoče nadzorovati po domače. Tedaj mu je na pomoč priskočil Bitkeeper.
Danes je Linux eden najbolj trdoživih operacijskih sistemov v vseh pomeni besedeh. Poleg tega da velja za enega najstabilnejših sistemov, se je tudi zaradi licence GPL uspel izogniti fragmentaciji (čeprav imamo kopico distribucij, so načeloma združljive). Linux je danes igralec, ki ga ne more ignorirati več nihče, zato svoje izdelke zanj pripravljajo celo pisci iger.
Všeč mi je članek. Jedrnato omenja ključna dejstva.
Me veseli, da lahko sodelujem pri odprti kodi. Predvsem pri prevajanju in nekaj kodiranja (največ za prevajanje) spletne strani distribucije Mageia. Kot jedro je seveda uporabljen Linux.
Čestitke!
PS.: Opazil sem enega škratka: ... tedaj ga je Torvalds postavila na FTP-strežnik ...
Heh, ce takoj zdele zacnejo samo buge popravljat in nicesar drugega dodajat in spreminjat, bi bila lahko cez 25 let novica "The last bug has been squashed in linux".
Žal ne morem z lahkim srcem potrditi tega. Eden izmed glavnih in najbolj aktivnih sistemskih administratorjev se je moral namreč zaradi resnih težav z zdravjem umakniti. Žal ravno sredi RC faze. Sedaj se sicer že sestavljamo, da bi nadomestili manjko, a glede na njegove široke izkušnje, žal ne bo šlo hitro. Poleg ISO datotek, je pač vzdrževal še več različnih variant jedra, večino gonilnikov, ključne sistemske pakete, vzdrževal infrastrukturo in še kaj bi se našlo.
Če ne bo uspelo v septembru, bo "version freeze" faza po mojem izgubila smisel. Tako, da težko rečem, kdaj bo verzija 6 zares izdana.
A vseeno želim, da se tvoje besede pozlatijo, kakor rečemo včasih . Firbec me, če si jo kdaj preizkusil?
Mageia je precej glomazna, pri Mint si lahko izbreš kaj boš uporabljal, pa tisto potem dol posnameš. Ja jo pa bom poskusil, sem pač na lovu za novejši kernel, nazadnje ni moj WiFi delal, potem so to popravili.
To velja za Live ISO, ki mora biti čim bolj širok za čim več potreb, ki jih imamo različni ljudje na različnih računalnikih. To možnost vidim bolj za nekoga, ki želi hitro preizkusiti podporo strojni opremi. Ali kaj nizkonivojskega postoriti na diskih. Mogoče na hitro narediti na nekem gostujočem računalniku. Testirati novo ali sumljivo (težave v drugem OS-u) strojno opremo.
Še to da jih zastonj dajejo gor na laptope da si dvignejo prodajo jim ne pomaga, ko bo bolj user friendly bo cool, drugače pa se folku ne da ubadat z komandami....
... ko bo bolj user friendly bo cool, drugače pa se folku ne da ubadat z komandami....
Več distribucij je že nekaj let bolj (laičnemu) uporabniku prijaznih. V njih večinoma ni potrebe po ukazni vrstici. Res pa je, da niso vse take. Malo se je treba informirat. Tako kot na drugih področjih ne kupimo kar mačka v žaklju.
Še to da jih zastonj dajejo gor na laptope da si dvignejo prodajo jim ne pomaga, ko bo bolj user friendly bo cool, drugače pa se folku ne da ubadat z komandami....
Lep bait. Ne širit FUDa pa bo.
Mirno gledamo, kako naš svet propada,
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.
... ko bo bolj user friendly bo cool, drugače pa se folku ne da ubadat z komandami....
Več distribucij je že nekaj let bolj (laičnemu) uporabniku prijaznih. V njih večinoma ni potrebe po ukazni vrstici. Res pa je, da niso vse take. Malo se je treba informirat. Tako kot na drugih področjih ne kupimo kar mačka v žaklju.
Zaenkrat še nisem imel sreče, da ne bi bilo potrebe po mrdanju in ukazni vrstici. Pri vsakem je bilo ne delovanje določene komponente ali Wifi dongla, usb kamere, usb mikrofona/slušalk... Ko bo to tako urejeno kot pri Win, da s prve vse dela pol ja!
Drugače pa se mi vmesnik kar dopade (Ubunut 14.04 zaenkrat)
Meme je "X year will be the year of Linux desktop", ne Linux in general. Pac vsako leto so obljubljal, da bo letos bum linuxa na dejanskih uporabniskih kistah (sploh Ubuntu je dosti obljubljal), na serverjih so bili unix derivati ze dolgo glavni. Kar se AWSjev in podobnega tice, se uporablja linux instance, ze zaradi cene, povecini so linux pol ceneje na uro kot windows.
Kar se AWSjev in podobnega tice, se uporablja linux instance, ze zaradi cene, povecini so linux pol ceneje na uro kot windows.
Zanimivo da Windows ne ponuja free verzije (ali pa res cheap) za taksne namene, na primer z omejitvijo na samo fizicne osebe. Ker za 10$/mesec VPS pa res ne bo nobeden dal se ~15$ za Windows licenco, ce rabi za ucenje oz. za svoje projekte.
Kar se AWSjev in podobnega tice, se uporablja linux instance, ze zaradi cene, povecini so linux pol ceneje na uro kot windows.
Zanimivo da Windows ne ponuja free verzije (ali pa res cheap) za taksne namene, na primer z omejitvijo na samo fizicne osebe. Ker za 10$/mesec VPS pa res ne bo nobeden dal se ~15$ za Windows licenco, ce rabi za ucenje oz. za svoje projekte.
Recimo m4.4xlarge je $1 na uro linux, $2 windows. Azure je microsoftov, tako da tam je manjsa razlika, a vseeno obstaja. Potem pa se dodas to, da veliko toolov za deploy in management zahteva bash in je izbira jasna (verjetno razlog numero uno zakaj bodo win 10 imeli bash).
A morda kdo ve koliko različnih naprav podpira Linux kernel? A obstaja kakšna statistika.
OK, razumem, da so lahko nekatere USB naprave na zunaj različne, v njih pa je isti čip, ampak zanima me vsaj neka splošna ocena, če ne obstaja dejanska statistika...
Kako se je pa v teh 25 letih razširil ? (brez domače uporabe)
Računalništvo ni samo domača uporaba na desktopu ali notebooku. Trg osebnih računalnikov stagnira, medtem ko je na drugih področjih velika rast ali pa se rast obeta. Pred desetletjem se o datacentrih in cloudu sploh ni govorilo, prav tako ne o tablicah, ven pa so prišli prvi "pametni" telefoni. Danes je stvar drugačna, saj se strmi k oblačnim storitvam, to pa za sabo prinese dodatno strežniško in omrežno infrastrukturo, pri kateri ima Linux velik tržni delež. Vmes pa se je povečala prodaja mobilnih naprav, kjer ima z Androidom večinski tržni delež. V zadnjih letih se zelo oglašuje IoT, kjer si obeta tudi konkreten tržni delež.
. Firbec me, če si jo kdaj preizkusil? 
