Slo-Tech - Že dolgo časa znajo vsi operacijski sistemi uporabljati zaslone v pokončnem ali ležečem načinu, vmesnih kotov pa ne obvladajo. Uporabnikov, ki bi to želeli, sicer ni mnogo, a nekateri programerji potrebujejo tudi takšne nekonvencionalne nastavitve. Edini operacijski sistem, ki kaj takšnega dopušča, je za zdaj Linux. Že pred dvema letoma je uporabnik xssfox analiziral, kako je uporabljati monitor, če je ta zasukan za poljuben kót, in ugotovil, da 22° prinaša nekaj prednosti. A kakor tedaj tudi danes Linux ostaja edini operacijski sistem, ki to zmore.

Pri monitorjih je sicer okusov mnogo, segajo pa od enega monitorja do več monitorjev, ultraširokih monitorjev, ukrivljenih monitorjev in seveda vseh možnih postavitev in rotacij. Za slednjo varianto je uporaben program xrandr (x resize and rotate), ki na Linuxu omogoča rotacije s korakom 1°. V nekaterih primerih so pisave čudno razmazane - zasloni so konec koncev še vedno sestavljeni iz točk - obstajajo pa tudi prav posrečene...

Slo-Tech - Davnega leta 1994 je tedaj neznani Linus Torvalds na konferenci DECUS (Digital Equipment Computer Users Society) v New Orleansu na dveh predavanjih predstavil nastajajoči operacijski sistem Linux. Prvo predavanje je imelo naslov Uvod v Linux (An Introduction to Linux), drugo pa težave pri implementaciji (Implementation Issues in Linux). Torvalds je seveda v svoji karieri izvedel že ničkoliko predavanj, a na tistem DECUS-u je prvikrat predaval na veliki konferenci, in to v angleščini. Linux, ki je v verziji 0.01 luč sveta ugledal leta 1991, so tedaj poznali le redki. Leta 1994 je bilo jedro po Torvaldsovih besedah prvikrat dovolj stabilno, da si je zaslužilo oznako verzije 1.0.

Torvalds tedaj sploh ne bi mogel na konferenco, če mu ne bi Jon Hall po prošnjah kolegov uredil financiranja poti. Torvaldsa tedaj sploh ni poznal. Hall je, čeprav je imel zgoščenko s kodo že nekaj mesecev v pisarni v predalu, na DECUS-u prvikrat uporabil Linux in bil navdušen. In zato je bil še isti dan med...

Slo-Tech - Linux sicer nima uradnega rojstnega dne oziroma bi lahko praznovali več datumov, a bržčas eden boljših približkov je 25. avgust, ko je Linus Torvalds v novičarski skupini comp.os.minix objavil sporočilo, da razvija prostodostopen operacijski sistem. Pred 30 leti je zapisal, da gre zgolj za konjiček, ki se ne bo nikoli razvil v velik projekt in da ne bo podpiral nič drugega kot x86. Bolj se ne bi bil mogel zmotiti. Linux je danes najbolj popularen operacijski sistem (le na osebnih računalnikih zaostaja), ki poganja vse od pametnih ur in telefonov do superračunalnikov in vesoljskih plovil.

Drugi rojstni dan bi lahko bil 17. september 1991, ko je Torvalds javno obelodanil prvo verzijo (0.01). Tekla je na procesorju 386, zaganjala se je z disket in podpirala je finsko tipkovnico. Verzija 0.12, ki je izšla pol leta pozneje, je z licenco GPL in podporo nekoliko več strojne opreme navdušila prve zanesenjake, ki so se pridružili razvoju. Leta 1994 je izšel Linux 1.0 in Linuxa ni mogel...

Heise - Razprava o vključujočem jeziku, ki se izogiba stereotipom in neprimernemu besedišču ter jo je pred tednom dni ponovno sprožil Intelovec in razvijalec Linuxa Dan Williams, je dobila svoj odsev tudi v Linuxovem jedru. Gre za terminologijo, kot je master/slave, blacklist/whitelist in podobno, ki bi jo želeli zamenjati z na primer primary/secondary in denylist/allowlist. Linus Torvalds, glavni skrbnik Linuxovega jedra, je Torvalds sprejel malenkostno spremenjen predlog, ki so v bistvu priporočila in splošne smernice.

Razprava, ki je potekala prek elektronskih sporočil teden dni, je prinesla precej argumentov in jo je priporočljivo prebrati. Williams pa je ob svojem predlogu pripravil tudi dokument inclusive-terminology.rst, v katerem je navedel razloge za spremembe in predlagano terminologijo. Na koncu ta dokument ni bil vključen v jedro, ker so se želeli izogniti prisili in netehničnim dokumentom v jedru, ker bi ti vodili le k nadaljnjim razgretim debatam. Je pa Torvalds same...

Ars Technica - Čeprav je Android zgrajen na Linuxovem jedru, sta si jedri precej različni. V primerjavi z Linuxom ima jedro za Android 32.000 vrstic dodatne kode in 1500 vrstic odstranjene kode. Nekaj kode je dopisal Google, druge prispevke so pripravili proizvajalci strojne opreme, denimo MediaTek in Qualcomm. Včasih je bilo stanje še hujše, saj je bilo dodatne kode 60.000 vrstic, a do cilja je še daleč. Google si je namreč zastavil cilj v prihodnosti Android spremeniti v modularno jedro, ki je v osnovi enako kot Linuxovo.

Tako so dejali na Linux Plumbers Conference, kjer je Google potrdil, da želijo jedri karseda zbližati. Na ta način bo razvoj enostavnejši, saj se trenutno potroši ogromno človeških ur na dodajanju kode v stabilno verzijo (merge), hkrati pa mora Google verzije Linuxovega jedra podpirati še šest let. Po drugi strani bi bilo poenotenje koristno tudi za telefone in računalnike z ARM-jevimi procesorji z Linuxom, ki bi dobili daljšo avtonomijo in nekaj zmogljivosti. Problem...

The Windows Blog - Microsoft je v Windows 10 že naredil velik korak k podpori za Linux, ko je v operacijski sistem vgradil podsistem za Linux. Ta je v bistvu Microsoftova koda, ki prevaja Linuxove API-je v obliko, ki jo razume jedro Windows NT. Rezultat je emulacija Linuxovega jedra 4.4, ki pa deluje v nekaterih primerih precej počasneje in ne dopušča uporabe Linuxovih gonilnikov. Emulacija ni popolna, saj nekaterih (zlasti novejših) API-jev ni, drugi pa so realizirani zgolj delno. Zato je toliko bolj dobrodošla vest, da bo nova verzija Windows 10 vsebovala celotno Linuxovo jedro kot podsistem.

Windows Subsystem for Linux 2, kot se bo imenoval, bo polno Linuxovo...

Slo-Tech - Mesec dni po znamenitem sporočilu, v katerem je izumitelj in skrbnik Linuxovega jedra Linus Torvalds najavil odmor, dokler se ne nauči obnašati, je Linus nazaj. To je v današnjem sporočilu naznanil začasni skrbnik Greg Kroah-Hartman.

V Edinburgu od danes do srede poteka letošnji Open Source Summit, ki se ga udeležuje 40 glavnih razvijalcev jedra in Linus Torvalds. Maintainers' Summit, kjer se običajno srečujejo, so morali letos prestaviti na Škotsko, ker je Torvalds pomešal datume in istočasno rezerviral družinske počitnice na Škotskem. S tem povezani povišani toni so bili povod za Torvaldsov uvid, da ima probleme s komunikacijo, zaradi česar si je vzel odmor. Tega je sedaj konec.

Ali se bodo spremembe, ki so se odrazile tudi v prenovljenem bontonu (code of...

Slo-Tech - Linus Torvalds je danes presenetil s sporočilom, da se za nekaj časa umika z mesta glavnega razvijalca Linuxovega jedra, kjer je že od samega začetka Linuxa. Za odmor se je odločil iz osebnih razlogov, ki pa jih je podrobno pojasnil. "Pogledal se je v ogledalo" in ugotovil, da ima težave v odnosu do ljudi, kar mora popraviti.

Torvalds je znan po občasnih izpadih, kjer je druge programerje, ki pišejo kodo Linuxovega jedra, pa tudi ostale deležnike poslal k vragu. Večidel se je skupnost tega navadila, čeprav nihče ni bil prav zadovoljen z njegovim odnosom do ljudi. Povod za to spoznanje je bržkone zadnji zaplet z Maintainer Summitom, ko je Torvalds pozabil na termin in v tem času rezerviral dopust z družino na Škotskem. Čeprav je predlagal, da se vrh odvije brez...

Slo-Tech - Linux je eden najlepših dokazov, da iz malega raste veliko, zlasti če pri projektu zaradi lastne zainteresiranosti sodeluje veliko pametnih glav. Pred točno četrt stoletja je Linus Torvalds v zdaj že znamenitem sporočilu zapisal, da v prostem času kot konjiček razvija operacijski sistem za računalnike 386 AT, ki pa žal ni prenosljiv in najbrž ne bo nikoli podpiral kaj drugega kot diske AT. Petindvajset let pozneje Linux teče na več kot milijardi telefonov, poganja milijarde omrežnih usmerjevalnikov in druge mrežne opreme, na milijone strežnikov in osebnih računalnikov ter najdražje superračunalnike na svetu. Odprta koda je postala močna konkurenca zaprtokodnim programom in osebni...

Slo-Tech - Če smo že pri visokih obletnicah ... včeraj zvečer je minilo 24 let od Linusove prve javne najave njegovega brezplačnega in odprtokodnega UNIX klona za domače računalnike. Iz nje je ob pomoči številnih zanesenjakov (ter sčasoma tudi podjetij) do danes zrasel moderni in zelo uspešni operacijski sistem GNU/Linux.

Zgodba z njim najbrž ne bi mogla biti bolj drugačna od tiste o nastanku Oken 95 v Redmondu. Linus Torvalds je začel povsem sam, ko je bil še študent računalništva na Helsinški univerzi. Tam se je jeseni 1990 prvič spoznal z UNIX-om (DEC-ovim Ultrixom), ki mu je bil zelo všeč, vendar pa ni tekel na navadnemu smrtniku dosegljivem računalniku. Zato se je odločil, da bo naredil svojo verzijo. Takoj v začetku naslednjega leta je uspel napraskati dovolj denarja za svoj prvi AT PC (Intel 386, 4MB RAMA, 40MB diska) in je v skladu z navodili iz Tannenbaumovega učbenika in njemu priloženega vzorčnega operacijskega sistema Minix začel z eksperimentiranjem. Najprej je spisal preprosti...

Slo-Tech - V javnosti prevladuje zmotno mnenje, da odprto kodo večidel pišejo neplačani prostovoljci v prostem času, zaradi česar je njena kakovost vprašljiva. Resnica ne bi mogla biti dlje. Fundacija Linux je objavila svoje letno poročilo o razvoju Linuxovega jedra, v katerem odgovarjajo na vprašanja, kdo skrbi za razvoj, kdo in kako prispeva kakšno novo kodo, kako hitro napredujejo in kdo vse skupaj financira. Delež razvijalcev, ki so za svoje početje plačani, se iz leta v leto povečuje.

Nova stabilna verzija jedra izide na dva do tri mesece (povprečje je upadlo s 70 na 66 dni) in običajno prinese okrog 10.000 popravkov, ki jih v povprečju prispeva 1400 razvijalcev iz več kot 200 podjetij in organizacij. Od leta 2005 in verzije 2.6.11, ko podrobneje spremljajo statistiko, saj uporabljajo Git, je s prispevki sodelovalo že...

Nvidia - Nvidia predstavlja eno najbolj togih podjetij, ko govorimo o podpori za Linux. Čeprav so poleg AMD-ja edini omembe vreden proizvajalec grafični čipov in njihovi čipi Tegra poganjajo ničkoliko Androidnih naprav, se Nvidia ne premakne niti za milimeter. Resda so letos postali član The Linux Foundation, a večina distribucij mora še vedno uporabljati ljubiteljske odprtokodne gonilnike, ki so napisani z reverznim inženiringom. Ta teden je zato zelo zabavno počilo na relaciji Linus Torvalds-Nvidia.

Torvalds posebne predstave ne potrebuje, saj je izumil Linux, za kar je letos prejel posebno nagrado. Zaradi tega se je mudil na Finskem in ob tej priložnosti je Univerza Aalto organizirala debato s Torvaldsom (posnetek je spodaj). Zanimiv del se prične nekako ob 49. minuti, ko...

Slo-Tech - Google se je znašel pred velikim problemom na svoji platformi Android, saj vse kaže, da je kršil licenco GPL. Android je strukturiran na več ravneh, tako da kljub Linuxovi osnovi cel sistem ni izdan pod licenco GPL. Spodnji del arhitekture, Linuxovo jedro, je pod licenco GPL, medtem ko za uporabniški prostor to ne velja več (stran 36). Ta se z jedrom povezuje prek knjižice Bionic, kar pravno omogoča licenciranje višje programske opreme pod manj odprtimi (npr. Apache Software License ali licence BSD/MIT) ali celo zaprtimi licencami (npr. odjemalec za Gmail je zaprtokoden). Ta strukturiranost je bistven del Googlove strategije, saj jim omogoča, da z Androidom kaj zaslužijo, proizvajalcem telefonom pa...

The Register - Linus Torvalds je na LinuxConu 2009, ki te dni teče v Portlandu v Oregenu spet poskrbel, da je v medijih završalo, saj jim je ponovno vrgel mastno kost v glodanje. Dejal je namreč, da je Linuxovo jedro postalo debelo in veliko (bloated). Na vprašanje, kakšen načrt ima odprtokodna skupnost, se je nasmehnil z besedami, da bi rad rekel, da ga imajo. Kot pravi, Linux ni več na poti k majhnemu, elegantnemu in učinkovitemu jedru, kot je bil pred 15 leti. Z razvojem in večanjem popularnosti postaja jedro veliko in grozljivo. Zatrdil je, da stabilnost ni problem, saj hrošče odkrivajo in odpravljajo tako hitro, kot jih dodajajo, težava je le glomaznost.

Je pa res, da je Linux modularen in da si ga lahko vsak prevede, kakor želi. Tako tisti, ki niso zadovoljni s komercialnimi distribucijami, lahko ustvarijo svojo ali pa uporabijo kakšno specializirano. Denimo uClinux zasedene manj kot 100 KB.