Slo-Tech - Bolgarija je sprejela spremembe zakona o upravljanju z elektronskimi storitvami, ki v novem 58.a členu določa, da mora biti vsa programska oprema, ki jo bodo na razpisih izbrani izvajalci razvili za javni sektor, odprtokodna in predana v javni repozitorij. Bozhidar Bozhanov, svetovalec pomočnika premierja, pojasnjuje, da to ne pomeni, da bo Bolgarija zahtevala izvorno kodo Windows ali v celoti migrirala na Linux.
Obstoječe rešitve se bodo še vedno lahko prodajale v običajni obliki. Kadar pa bo zunanji izvajalec razvil programsko opremo posebej za javni sektor, npr. kak računovodski program ali sistem za upravljanje zalog, bo moral izvorno kodo, baze in dizajn izdati pod odprtokodno licenco, da jo bo lahko pregledal in uporabljal kdorkoli. To je pravzaprav logično, saj so jo plačali vsi davkoplačevalci. V ta namen bodo v Bolgariji postavili javni repozitorij, ki bo podoben Githubu in mogoče celo sinhroniziran tja, kamor se bo koda stekala.
Na ta način se bodo izognili tudi priklepanju na ponudnika (vendor lock-in), saj bo - vsaj v teoriji - programsko kodo lahko vzdrževal kdorkoli. Nekateri strokovnjaki sicer svarijo, da je bolgarski ukrep pavšalen in prestrog, saj nekatere kode iz objektivnih razlogov ni mogoče izdati pod odprtokodno licenco, zato bo zanimivo videti, kako se bo bolgarska rešitev obnesla v praksi.
Se pravi od ostalih bodo zahtevali, ampak za Windows pa ne. Bedni dvoličneži brez hrbtenice. Amerika samo zavihti prst in Bolgarija bo naredila kar ji rečejo.
Torej ena država bo plačala razvitje neke rešitve, druga država pa bo to rešitev lahko zastonj v celoti skopirala?
plosk plosk plosk
Zelo me zanima kdo je dosegel to in koliko je zaslužil zaradi sprejetja tega zakona.
Ja seveda, ker če mora neki biti narejno je nujno, da to storimo v kapitalističnem duhu ter z obilo tekmovalnosti. Kar se tiče zaslužkov individualistov pa bi rekel, da Bill Gates pobaše z njihovimi programskimi rešitvami veliko več in bistveno več plača posameznike, da lobirajo zanj pri kakem poslancu/poslanki. Države v tem primeru sploh niso prisljene, da same razvijajo kakršno koli rešitev, lahko se tega skupaj lotijo, na voljo pa jim bo tudi večji del odprto kodne skupnosti, ki jim je ravno tako v intersu, da so programske rešitve za javnost odprtokodne.
Se pravi od ostalih bodo zahtevali, ampak za Windows pa ne. Bedni dvoličneži brez hrbtenice. Amerika samo zavihti prst in Bolgarija bo naredila kar ji rečejo.
Dej racak še 1x novico preberi. Mater eni pa eksplodirate v sekundi :)
ne nujno opensource projektov, oni verjetno hočejo (nisem bral izvorne novice), da jim dobavitelji po defaultu dobavijo tudi izvorno kodo (in postane drzava lastnik tudi nje)
Jaz tole vidim kot korak proti suverenosti javnih informacijskih sistemov. Na ta način ni težav v informatiki, če pride do izsiljevanja z embargom.
Če se stroški vzdrževanja dvignejo, se predvidoma dvigne tudi lokalna potrošnja, ker lokalni programerji več zaslužijo ali ima več njih službo. Za lokalno gospodarstvo je to lahko zelo pozitivno. Mar je bolj smiselno plačevati licence globalnim korporacijam, ki se spretno izogibajo plačilom davka?
::
Pravilna odločitev. Nekaj podobnega je v poslovnem svetu običajno: pri namensko razvitem softweru je naročnik pogosto tudi lastnik izvorne kode, saj se tako izogne določenim tveganjem.
Pravilna odločitev. Nekaj podobnega je v poslovnem svetu običajno: pri namensko razvitem softweru je naročnik pogosto tudi lastnik izvorne kode, saj se tako izogne določenim tveganjem.
Ponavadi programi vsebujejo tudi kakšne že razvite knjižnice, ki jih razvijajo drugi. Naročnik ne postane kar lastnik kode teh knjižnic.
Torej ena država bo plačala razvitje neke rešitve, druga država pa bo to rešitev lahko zastonj v celoti skopirala?
plosk plosk plosk
Zelo me zanima kdo je dosegel to in koliko je zaslužil zaradi sprejetja tega zakona.
Ja valda, ker na primer program za izračun dohodnine lahko uporabimo tudi mi ne? Ali pa za davčne blagajne. Vsi imamo iste predpise ne?
Lahko pa se uporabi za ideje in boljši ter hitrejši razvoj. Jaz v tem ne vidim niti ene slabe točke. Bojijo se samo tisti, ki pišejo za drek software in se bojijo, da bo sedaj ta drek priplaval na površje.
Najboljša stran tega zakona je to, da bo težje fiktivne razpise speljevat... zdaj bo treba tudi javno pokazat kaj se je naredilo za ta denar in bo vsak, ki se malo spozna lahko pogledal in naredil revizijo. Končno bodo ljudje videli za kakšen razvoj softwarea plačujejo.
Si prav predstavljam kako vojno bi pri nas, kaj bi naredil tak zakon.
Ja valda, ker na primer program za izračun dohodnine lahko uporabimo tudi mi ne? Ali pa za davčne blagajne. Vsi imamo iste predpise ne?
Seveda ga. Prijaviš se na eDavke, in ga imaš. Tudi neko verzijo davčne blagajne daje FURS zastonj. Če imaš nategunskega dobavitelja blagajne, država tukaj ni nič kriva.
Lahko pa se uporabi za ideje in boljši ter hitrejši razvoj. Jaz v tem ne vidim niti ene slabe točke. Bojijo se samo tisti, ki pišejo za drek software in se bojijo, da bo sedaj ta drek priplaval na površje.
Najboljša stran tega zakona je to, da bo težje fiktivne razpise speljevat... zdaj bo treba tudi javno pokazat kaj se je naredilo za ta denar in bo vsak, ki se malo spozna lahko pogledal in naredil revizijo. Končno bodo ljudje videli za kakšen razvoj softwarea plačujejo.
Mislim, da marsikdo ne razume tega čisto v redu. Uporabljal se bo open source software v obliki kot je na voljo. Večino softwara je potem treba nastavit. ne razširit. Nastavitve pač niso del open sourca. Se bo tukaj mutilo. Zaradi tega ne bo ne hitrejšega, ne boljšega razvoja. Če rečeš open source, to še ne pomeni avtomatsko boljše rešitve. Če namesto DB2 uporabiš MySQL, to še ne pomeni da bo custom program boljši.
Komu bi to bilo všeč tudi zato, ker bi lahko veliko hitreje, kot drugi, našel tiste zero-day exploite in jih izkoristil v zelo kratkem času, ki bi mu bilo na voljo.
Torej ena država bo plačala razvitje neke rešitve, druga država pa bo to rešitev lahko zastonj v celoti skopirala?
plosk plosk plosk
Zelo me zanima kdo je dosegel to in koliko je zaslužil zaradi sprejetja tega zakona.
Ja valda, ker na primer program za izračun dohodnine lahko uporabimo tudi mi ne? Ali pa za davčne blagajne. Vsi imamo iste predpise ne?
Lahko pa se uporabi za ideje in boljši ter hitrejši razvoj. Jaz v tem ne vidim niti ene slabe točke. Bojijo se samo tisti, ki pišejo za drek software in se bojijo, da bo sedaj ta drek priplaval na površje.
Najboljša stran tega zakona je to, da bo težje fiktivne razpise speljevat... zdaj bo treba tudi javno pokazat kaj se je naredilo za ta denar in bo vsak, ki se malo spozna lahko pogledal in naredil revizijo. Končno bodo ljudje videli za kakšen razvoj softwarea plačujejo.
Si prav predstavljam kako vojno bi pri nas, kaj bi naredil tak zakon.
Na kratko:
Tak predpis je smiseln, ker je verjetno problem, da dolocena firma napise specificen softver za doloceno potrebo javne uprave. Ker se predpisi spreminjajo, je to potrebno vzdrzevati.
Tam pa se pojavijo pretirane ponudbe in pretirane cene.
Pogosto so tudi dejansko predmet korupcije - kjer doloceni ljudje v javni upravidobijo v zep -ces, nismo imeli izbire, morali smo narociti od edinega dobavitelja.
V realnosti lepo dobijo v zep.
Slovenija je v podobnem korupcijskem krcu. Isti ljudje molzejo isto javno upravo vedno novi denar. Javna uprava pa stoka, kako nidenarja, potem pa vidis, lepo obleceni, z lepimi dopusti, lepimi avti in lepimi vikendi ali potovanji v Ameriko.
Skratka, v low-end tranzicijskih drzavah - med njimi je Slovenija - to je problem.
Zato ta predpis je premik v pravo smer. Ker naceloma pomeni, da je vedno mogoce izbrati drugega dobavitelja.
Triki na nivoju kode so se vedno mozni:
- slaba, nepopolna, tipska dokumentacija - klici v shared libraryje, ki so zaprtokodni
Oboje se da z inspiciranjem kode odpraviti.
Bojazen, da bi se kaj skopiralo - je odvec. Stvari so tako specificne, da je le redko mozno kar nekaj skopirati.
Pa cetudi je mozno, gre za dvosmerni proces - javna uprava lahko uporablja del softvera, kije ze odprtokoden. EU to vzpodbuja, kar je prav.
Je pa se nekaj... Za obvladovanje kode moras biti visoko strokovno usposobljen. Javna uprava te usposobljenosti nima. Zato se lahko pojavi vprasanje, kdo bo sploh pregledoval in vzdrzeval kodo. Moras vedeti, da se lahko pojavi problem, da naslednji dobavitelj (ali prvotni) kaj podtakne v kodo.
Najti podtikanja, sploh prefinjena, je zelo tezko.
Seveda ga. Prijaviš se na eDavke, in ga imaš. Tudi neko verzijo davčne blagajne daje FURS zastonj. Če imaš nategunskega dobavitelja blagajne, država tukaj ni nič kriva.
Jaz sem ciljal na to, da se Bolgarska verzija prenese k nam, kot odgovor na to, da bodo lahko drugi sedaj uporabljali njihov razvoj
Mislim, da marsikdo ne razume tega čisto v redu. Uporabljal se bo open source software v obliki kot je na voljo. Večino softwara je potem treba nastavit. ne razširit. Nastavitve pač niso del open sourca. Se bo tukaj mutilo. Zaradi tega ne bo ne hitrejšega, ne boljšega razvoja. Če rečeš open source, to še ne pomeni avtomatsko boljše rešitve. Če namesto DB2 uporabiš MySQL, to še ne pomeni da bo custom program boljši.
Zakaj ne bi bil boljši? Če vidim par dobrih idej v njihovi implementaciji bom jih izkoristil. Nekaj svojih idej pa dodal sam. Pa bo naslednji videl to in dodal še nekaj... Seveda se predpostavlja, da tisti, ki piše program ve kaj dela in ne samo pere denar z razpisa. Če vse zapreš pa toplo vodo izumljaš spet in spet. To je pa najslabša možna rešitev.
Je pa se nekaj... Za obvladovanje kode moras biti visoko strokovno usposobljen. Javna uprava te usposobljenosti nima. Zato se lahko pojavi vprasanje, kdo bo sploh pregledoval in vzdrzeval kodo. Moras vedeti, da se lahko pojavi problem, da naslednji dobavitelj (ali prvotni) kaj podtakne v kodo.
Najti podtikanja, sploh prefinjena, je zelo tezko.
Saj ne rabijo imet. Bo z razpisom trg dosegel svoje, samo korupcije pri razpisih ne sme bit. Če bodo kakšna podtikanja zaprtih, nepotrebnih knjižnic se bodo s časom sčistila. Je pa res, da včasih ni smiselno vsega razvijat ali iskat odprtokodno rešitev, ampak uporabit zaprto knjižnico, če ni predraga in dela vredu.
Prav nič se ne bo pršparalo. Tisti ki so do sedaj jemali provizije pr razpisih jih bodo še na prej. Nekdo bo mogu bit odzadi in vzdrževat kodo, ker nemorš tako krtičnih sistemov zaupat dobri volji uporabnikov na internetu da bodo krpali luknje ob prostem času. Vsaj jst nebi zgubljal mojga prostega časa z krpanjem lukenj v fursovi programski opremi npr.
Zakaj ne bi bil boljši? Če vidim par dobrih idej v njihovi implementaciji bom jih izkoristil. Nekaj svojih idej pa dodal sam. Pa bo naslednji videl to in dodal še nekaj... Seveda se predpostavlja, da tisti, ki piše program ve kaj dela in ne samo pere denar z razpisa. Če vse zapreš pa toplo vodo izumljaš spet in spet. To je pa najslabša možna rešitev.
Je pa se nekaj... Za obvladovanje kode moras biti visoko strokovno usposobljen. Javna uprava te usposobljenosti nima. Zato se lahko pojavi vprasanje, kdo bo sploh pregledoval in vzdrzeval kodo. Moras vedeti, da se lahko pojavi problem, da naslednji dobavitelj (ali prvotni) kaj podtakne v kodo.
Najti podtikanja, sploh prefinjena, je zelo tezko.
In če bo open spourvce folk to noter vgrajeval, kdo bo to potem preverjal?
Saj ne rabijo imet. Bo z razpisom trg dosegel svoje, samo korupcije pri razpisih ne sme bit. Če bodo kakšna podtikanja zaprtih, nepotrebnih knjižnic se bodo s časom sčistila. Je pa res, da včasih ni smiselno vsega razvijat ali iskat odprtokodno rešitev, ampak uporabit zaprto knjižnico, če ni predraga in dela vredu.
Korupcija bo vedno. Vprašanje je samo, če je sploh interes le to odkriti.
Kar se tiče informatike v javni upravi, bi morali uporabiti britanski princip. Je bul članek enkrat, mislim da v Dnevnikovem objektivu. Postavili so standardno platforme in interface za vse službe, in potem počasi harali dalje.
Open source software sam po sebi ne reši nič. Niti ljudje ne, ki z njim delajo. Dokler ni politične volje prihraniti na tem segmentu, lahko uporabljajo super računalnike ali pa spectrume, pa bo šlo isto denarja.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Prav nič se ne bo pršparalo. Tisti ki so do sedaj jemali provizije pr razpisih jih bodo še na prej. Nekdo bo mogu bit odzadi in vzdrževat kodo, ker nemorš tako krtičnih sistemov zaupat dobri volji uporabnikov na internetu da bodo krpali luknje ob prostem času. Vsaj jst nebi zgubljal mojga prostega časa z krpanjem lukenj v fursovi programski opremi npr.
Kje piše da bo community razvijal projekte? Piše samo to, da kar bo firma razvila v sklopu razpisa bo postalo open source. Vse kar se bo plačalo z razpisom bo javno in transparentno.
Ne gre. Drugačna zakonodaja in predpisi. Poleg tega custom programi ne bodo open source.
Kaj ti se norca delaš z mene? Točno to sem napisal v prejšnjih dveh postih v odgovoru na @Draconis-ev post, da bo druga država lahko skopirala rešitev.
Kaki custom programi? Kar se bo razvilo v sklopu razpisa bo open source. Kar se je do zdaj pa bo ostalo zaprto. Tako jaz razumem ta članek.
Open source sam po sebi ni jamstvo za kvalitetpo. Ljudje zadaj so...
Delno je, ker se ne skrivaš za zaprto kodo. Neko sranje si težko privoščiš v kodi, ker jo bo slej ko prej nekdo odkril. Če ni kak nepomemben projekt seveda, tam je tak vseeno.
Korupcija bo vedno. Vprašanje je samo, če je sploh interes le to odkriti.
Kar se tiče informatike v javni upravi, bi morali uporabiti britanski princip. Je bul članek enkrat, mislim da v Dnevnikovem objektivu. Postavili so standardno platforme in interface za vse službe, in potem počasi harali dalje.
Open source software sam po sebi ne reši nič. Niti ljudje ne, ki z njim delajo. Dokler ni politične volje prihraniti na tem segmentu, lahko uporabljajo super računalnike ali pa spectrume, pa bo šlo isto denarja.
Rešilo bo to, da se bo fiktivne razpise lažje odkrilo. Sedaj moraš razvoj javno pokazat z uploadom kode.
Saj ne rabijo imet. Bo z razpisom trg dosegel svoje, samo korupcije pri razpisih ne sme bit. Če bodo kakšna podtikanja zaprtih, nepotrebnih knjižnic se bodo s časom sčistila. Je pa res, da včasih ni smiselno vsega razvijat ali iskat odprtokodno rešitev, ampak uporabit zaprto knjižnico, če ni predraga in dela vredu. Korupcija bo vedno. Vprašanje je samo, če je sploh interes le to odkriti.
Kar se tiče informatike v javni upravi, bi morali uporabiti britanski princip. Je bul članek enkrat, mislim da v Dnevnikovem objektivu. Postavili so standardno platforme in interface za vse službe, in potem počasi harali dalje.
Open source software sam po sebi ne reši nič. Niti ljudje ne, ki z njim delajo. Dokler ni politične volje prihraniti na tem segmentu, lahko uporabljajo super računalnike ali pa spectrume, pa bo šlo isto denarja.
V Sloveniji po moje se ni interesa to odkriti, razen ce bo kdo prisel s kaksnim podatkom, ki bo jasno kazal na nepravilnost, kot v Sloveniji lepo recejo goljufiji.
En tak kazalec je stevilo prijavljenih na razpis - vedno en sam. In izbran en sam. In cena ena sama.
Se strinjam, da open source ne resi v osnovi samega problema. Mora biti politicna volja in jaz bi se rekel demokraticna drzavniska tradicija.
V Sloveniji predvsem slednjega - ni.
Vsi se obnasajo plenilsko. In jih ni sram.
Tako da pac to je proces. Enak problem imajo Bolgari. In so se odlocili, da nekaj naredijo.
Britanska resitev je sirsa, ker v osnovi dopusca sirsi spekter softvera. Tudi closed source, vse dokler podlega nekim standardom (standardiziran API, recimo).
To je v bistvu zelo dobra ideja, če država plača za custom razvoj je logično, da bi lahko vsak "državljan" imel vpogljed v kodo:
Seveda pa obstaja nekaj nevarnosti: Varnost? Vsak ima odprt pogled v morebitne neumnosti Cena razvoja? Verjetno je potrebni vložek v kodo večji
Ne razumem tudi, kako bi rešili težavo s kupljenimi knjižnicami.
1. Varnost se ne rešuje s skrivanjem kode 2. Zakaj bi bil vložek večji? Zadnji čas, da se neha takšno šalabajzarstvo.
1. Seveda ne, vendar tudi to zelo pomaga! Predvidevam, da bi precej lažje vdrl v hišo najboljšega prijatelja, za katerega poznaš tudi urnik in rutino, kakor pa v naključno hišo v xy ulici, kjer te lahko na drugi strani strani vrat čaka 50kg mrcina, ali pa pa razjarjeni lastnik s strelnim orožjem,...
Ali?
2. JS razvijajo v okviru budgeta, ki ga dobijo. Če morajo izvajalci zvišati kvaliteto kode, to bodisi pomeni manj fukcionalnosti ali pa manj sistemskega/funkcijskega testiranja,...
"Na ta način se bodo izognili tudi priklepanju na ponudnika (vendor lock-in)"
V Sloveniji je tega totalno preveč. Vendor lock-ina namreč. To pa zato ker ne dajo sposobnemu poštenemu informatiku pregledat razpisa. Po toči zvonit je pa prepozno.
Torej ena država bo plačala razvitje neke rešitve, druga država pa bo to rešitev lahko zastonj v celoti skopirala?
plosk plosk plosk
Zelo me zanima kdo je dosegel to in koliko je zaslužil zaradi sprejetja tega zakona.
In obratno, ko bo druga država nadaljevala razvoj "zastonj" dobljenega SW, ga bo morala (zaradi zahtev GPL) javno razkrivati, zaradi česar bo imela korist tretja, morda pa tudi prva država. In tako naprej in tako naprej. The greater good.
Ponavadi programi vsebujejo tudi kakšne že razvite knjižnice, ki jih razvijajo drugi. Naročnik ne postane kar lastnik kode teh knjižnic.
Nisem programer, a mi je jasna razlika med binarno (ki vključuje vso izvorno kodo) in odprto izvorno kodo (ki ne vključuje zaprte/lastniške izvorne kode). Tebi ni?
Komu bi to bilo všeč tudi zato, ker bi lahko veliko hitreje, kot drugi, našel tiste zero-day exploite in jih izkoristil v zelo kratkem času, ki bi mu bilo na voljo.
Security through obscurity? Ti res verjameš v to dogmo?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Ne, verjamem pa v to, da od detekcije (s strani zlobnega analitika za ugotavljanje in uporabo slabosti) v javnem repozitoriju do odprave problema (s strani dobrohotnega razvijalca) traja nekaj časa. Na dolgi rok se to mora verjetno iznihati, jasno; očitno pa je, da nisem v hackerskih vodah.
In obratno, ko bo druga država nadaljevala razvoj "zastonj" dobljenega SW, ga bo morala (zaradi zahtev GPL) javno razkrivati, zaradi česar bo imela korist tretja, morda pa tudi prva država. In tako naprej in tako naprej. The greater good. Plosk plosk za omejenost.
Žal življenje ni tako enostavno, če bi bilo, bi vsi bili bogati. Ali pa revni. Očitno ne bodo glavne stvari več v izdani kodi, ki bo samo še skelet,, ampak v namenski konfiguraciji in zaprtih knjižnicah.
Žal življenje ni tako enostavno, če bi bilo, bi vsi bili bogati. Ali pa revni. Očitno ne bodo glavne stvari več v izdani kodi, ki bo samo še skelet,, ampak v namenski konfiguraciji in zaprtih knjižnicah.
Tudi, če samo skelet uporabiš je že ogromno. Če lahko uporabiš "samo" večino grafičnega vmesnika, stvari potrebne za tiskanje, generiranje pdf-ja in podobno prišparaš kakšen mesec dni dela. Če pa najdeš kakšno napako pa jo odpraviš večim naenkrat. Na dolgi rok profitirajo vsi... razen tajkunov seveda
Tudi, če samo skelet uporabiš je že ogromno. Če lahko uporabiš "samo" večino grafičnega vmesnika, stvari potrebne za tiskanje, generiranje pdf-ja in podobno prišparaš kakšen mesec dni dela. Če pa najdeš kakšno napako pa jo odpraviš večim naenkrat. Na dolgi rok profitirajo vsi... razen tajkunov seveda
Prav, sam poznam primere, ko konfiguracija pomeni razliko med bogastvom in revščino :-)
