Maturutetni tečaj

S poklicno ne bo šlo.
Pogoj je gimnazija.

Za dodatna predmeta bom imel zgo(v malem prstu:3*na državnem tekmovanju,1*zlato,2*srebro) + biologija(se bom že "napiflo"),ker rabiš fiz,bio ali kem. Zanima me kaj zate pomeni lagano. Jaz se učim po šoli cca. 2-3 ure(po potrebi+malo več pred testom).

Jaz sem obiskoval maturitetni na Aškerčevi. Enak cilj - vpisat se na medicino. Vedet moraš, da se zelo velik % vpiše na maturitetni zaradi statusa. Posledično v prvem mesecu ponikne nekje 50% dijakov (na koncu, nas je na maturo šlo nekje 10 od 30). Moraš bit kar precej discipliniran, da ne začneš tudi sam lovit bližnjic. Ker večina dijakov jemlje maturitetni kot zabušavanje, je posledično tudi odnos profesorjev pogosto tak - vsaj take so moje izkušnje. Saj se da, samo jaz sem jim moral kar precej sitnarit, da so me resno vzeli. Potem pa je tu še dejanska matura. Sama snov ni bistveno težja. Računat pa moraš tudi na to, da si samo človek - delaš napake, dodaj še tremo in hitro izgubiš nekaj točk, za medicino pa, če se ne motim, še vedno rabiš ciljat zelo visoko.
Meni ni uspelo, falil sem nekaj pik. V glavnem zaradi površnosti. Takrat sem se precej ugriznil v jezik. Danes pa mi pravzaprav ni žal in medicine čisto nič ne pogrešam :) No upam, da tebi uspe :)

Glodko je 20. jun 2016 ob 22:32 izjavil:

Moraš bit kar precej discipliniran, da ne začneš tudi sam lovit bližnjic. Ker večina dijakov jemlje maturitetni kot zabušavanje, je posledično tudi odnos profesorjev pogosto tak - vsaj take so moje izkušnje. Saj se da, samo jaz sem jim moral kar precej sitnarit, da so me resno vzeli.

Točno to. Najtežji del maturitetnega tečaja. Načeloma so predavanja bolj v pomoč, če česa ne razumeš imaš vsaj nekoga da ga vprašaš. Pa da imaš neko postopno učno pot.

Lagano pa pomeni da procenti prostega časa, katere porabiš za učenje, bistveno ne znižajo kvalitete tvojega življenja, kakršnakoli že je.

edit: Zgubit nimaš itak nič. +-1leto ni še nikoli igralo vloge, imaš dost časa da nadoknadiš. Vpiši se.

Srednja zdravstvena šola. Vsa 4 leta odličen. Velike razlike v snovi ni bilo (tako čez prst +15%). Tvoje trenutne ocene in priznanja niso neko verodostojno merilo uspeha za naprej. Kot sem napisal, predvsem bo na testu tvoja samodisciplina. Na sami maturi, pa hitro naletiš na mino. Pri eseju imaš slab dan in nimaš inspiracije za pisanje, pri angleščini slabo slišiš tekst prek radia, pri matematiki kako cifro zgrešiš pa si zaključil - no tako je vsaj bilo pri meni. Napake so sicer bile precej minorne, ampak dovolj, da nisem bil sprejet. Še danes se mi zato zdi bolj fer sistem sprejemnih izpitov. Če se ne motim je bilo pred dolgimi leti za vpis na medicino potreben sprejemen izpit, za katerega si se moral učit celotno poletje in ni imel veze z gimnazijsko snovjo. Danes pa žal ni več tako. Potem pa imaš zdravnike v petem letniku, ki na praksi ne znajo izmeriti pacientu pritiska, ampak to se mene že ne tiče več :)

Huh. Tega je zdaj že 9 let. Ne spomnim se več dobro. Mislim pa da je bilo nekje 2 ali 3 točke.

Če si zares želiš medicine, potem ti predlagam, da probaš. Nenazadnje, ko boš na smrtni postelji, ti ne bo toliko žal tega enega leta, vprašanje "Kaj bi bilo če bi šel,... Kakšno bi bilo moje življenje,..." pa te bo neprimerno bolj ščipalo. YOLO pa to :)

Na spletni strani RIC imaš en kup maturitetnih pol za vse predmete, tako za splošno kot tudi za poklicno maturo. Najbolje je, da si kar tam pogledaš in primerjaš težavnost obeh matur. Takole čez prst bi ocenil, da je za poklicno maturo potrebno znati približno 30% manj snovi kot za splošno. Največja razlika je pri slovenščini, ki je na splošni maturi kar precej zoprna in podrobna. Pri izpitu iz slovenščine "esej" iz književnosti predstavlja kar 50% končne ocene, zato ga moraš nujno pisati vsaj solidno, da lahko računaš na dobro končno oceno celotnega izpita. Se pa slovenščina na maturi zaradi zahtevnosti izpita avtomatsko šteje kot višji nivo, kar pomeni, da je največje število možnih točk 8(za dvojko in slabo trojko dobiš oceni 2 oz. 3 brez nagradnih točk, za dobro trojko dobiš 4 točke, tj. 3 plus ena nagradna zaradi višjega nivoja, za slabo štirico 5 točk(ena nagradna), za dobro štirico 6(2 nagradni), za slabo petico 7 točk(od tega 2 nagradni) in za dobro petko 8 točk(3 nagradne)) in ne le največ 5 kot pri večini drugih predmetov. Matematiko in tuje jezike lahko tudi opravljaš na dveh nivojih zahtevnosti, kar pomeni, da na osnovnem nivoju dobiš oceno brez nagradnih pik, tj. od 2 do 5, na višjem nivoju pa lahko dobiš tudi dodatne točke podobno kot pri slovenščini. Če tuje jezike in/ali matematiko dobro obvladaš, se splača izbrati višji nivo, predvsem takrat, kadar se prijavljaš na fakse z visokimi omejitvami, kamor se uvršča tudi medicinska fakulteta. Je pa kar občutna razlika v zahtevnosti med osnovnim in višjim nivojem, tako pri matematiki kot tujih jezikih. Pri matematiki se del gimnazijske snovi preverja le na višjem nivoju, na osnovnem je je v povprečju za okoli 10-20% manj in tudi same naloge so nekoliko lažje. Na višjem nivoju moraš pri ustnem delu izpita znati dokazati večino izrekov in formul, na osnovnem nivoju pa večinoma zadošča, da znaš v praksi uporabljati matematične teoreme in jih razložiti na konkretnih primerih. Pisni izpit iz matematike je sestavljen iz dveh izpitnih pol. Prva je skupna za oba nivoja in vsebuje 12 kratkih nalog; pri vsaki od njih lahko dobiš od 5 do 8 točk, skupno pa največ 80 točk. Čeprav je prva pola enaka za oba nivoja, pa je potrebno upoštevati, da je na višjem nivoju za reševanje le-te na voljo samo 90 minut časa, medtem ko je na osnovnem nivoju čas reševanja 120 minut. Druga izpitna pola je namenjena le kandidatom, ki so matematiko izbrali na višjem nivoju. Vsebuje 4 strukturirane naloge, od katerih sta prvi dve obvezni, izmed drugih dveh pa vsak kandidat izbere in rešuje le eno. Tudi za drugo polo višjega nivoja je predviden čas reševanja 90 minut, doseči pa je možno največ 40 točk. Maturitetni izpit iz tujih jezikov pa je seveda sestavljen povsem drugače kot pri matematiki, in sicer pisni del izpita tvorijo 3 pole, od katerih prva preverja bralno razumevanje in praktično znanje slovnice, druga testira slušno razumevanje, tretja pa sposobnost pisnega izražanja. Druga pola(slušno razumevanje) je enaka za oba nivoja, ostali poli pa sta različni za osnovno in višjo raven. Na višjem nivoju so pri prvi poli nekoliko zahtevnejše naloge in/ali besedila, pri tretji poli pa je na na osnovnem nivoju treba napisati dva spisa, od katerih je prvi krajši, drugi pa nekoliko daljši. Na višjem nivoju se na tretji poli od kandidatov zahteva drugačna spisa, prvi je nekoliko zahtevnejši in malce daljši kot na osnovnem nivoju, drugi pa je na temo iz književnosti. Na ustnem izpitu izbereš listek s tremi vprašanji, 1. pogovor na podlagi besedilne ali slikovne iztočnice, 2. vodeni pogovor o temi, ki je bila obravnavana pri pouku, 3. interpretacija umetnostnega besedila oziroma odlomka umetnostnega besedila in pogovor o temi. Tako pri matematiki kot pri tujih jezikih pisni del izpita predstavlja 80% končne ocene, ustni pa 20%. Na splošni maturi se pri tujih jezikih zahteva znanje na nivoju B2 po evropskem referenčnem okvirju, na višjem nivoju so sicer v nekoliko večji meri prisotni elementi C1, večinoma pa besedišče še vedno ustreza B2 stopnji po CEFR. Poklicna matura je rangirana nižje, tj. ustreza stopnji B1 po evropskem referenčnem okvirju.

No, potem so drugo polo pri angleščini spremenili po letu 2000, ko sem sam opravljal maturo. Mislim, da takrat pri drugi poli še ni bilo razlik med osnovnim in višjim nivojem. Se pa strinjam, da je za medicino skoraj nujno vzeti vsaj enega od predmetov na višji ravni, preferenčno matematiko. Jaz sem leta 2000 maturiral kot predzadnja generacija ekonomskih tehnikov, ki smo še imeli možnost zaključiti šolanje s splošno maturo. Takrat sem na maturi dosegel 21 točk(slo 3, mat 4, ang 5, zgo 4, eko 5), kar je bil za navadno ekonomsko šolo soliden rezultat. Nisem pa nobenega predmeta vzel na višjem nivoju, saj v ekonomski šoli niti nismo imeli kakšnih omembe vrednih priprav na maturo, čeprav sta bila maturitetna razreda od drugega letnika naprej ločena od razredov, v katerih so se dijaki pripravljali na zaključni izpit(=prednik poklicne mature). Tudi maturitetni razredi smo v tretjem in četrtem letniku ekonomske šole imeli še kup strokovnih predmetov, zaradi katerih potem ni bilo časa za priprave na maturo med poukom, kar se je napram gimnazijam pokazalo kot bistvena pomanjkljivost. Pri pouku angleščine se je vseeno na predlog(zahtevo?) naše učiteljice celoten razred pripravljal na maturo na višjem nivoju, čeprav ne vem, če jo je potem kdo iz našega razreda sploh vzel na tej ravni. Pri matematiki smo od drugega letnika naprej večinoma obravnavali snov za maturo na osnovnem nivoju, smo pa vseeno občasno jemali tudi stvari, ki jih na maturi iz matematike na osnovnem nivoju ni potrebno znati(recimo integriranje s substitucijo).