Kakšen žar?

dobra tema

          je 27. maj 2016 ob 13:39 izjavil:

harvey, na koliko stopinjah dimiš brisket in kako ga pred tem obdelaš?

Pri govedini izhajam iz tega, da mora biti meso v ospredju in ne prekrivam tega okusa. Meso moraš pred tem seveda obrezati, oblikovati in odstraniti odvečno maščobo in loj. Tako imam dve varianti samo osnovno 1:1 sol in poper (grobo mlet ali strt). To dam v lonček in zmešam ter nežno stresam po mesu, z vseh strani in tudi ob straneh. Ne vtiram nič, samo da je posip. Ne nasujem toliko, da je vse črno, nekako po občutku. Varianta II pa dam - meso natrem z oljčnim oljem, nakapam kakšno pekočo omako (npr. tabasco) in vmasiram v meso (seveda z rokavicami) in potem po vrhu zopet sol poper.
Varianta III - spodaj gorčica ali oljčno olje in strta gorčična semena ter potem po vrhu sol in poper. Ne delam nekih posebnih kompleksnih posipov in marinad. Tole pustim, toliko časa da se meso segreje na sobno temperaturo in potem v smoker.







Potem pa tam do 12 ur na 250 F /120 C/.. (oz. ko je notranja temperatura ene 190 F /85 C/, oz. moras nehati prej, ker ko nehaš dimiti temperatura mesa naraste) Tam po osmih urah zavijem v peki papir, ali pa tudi ne, odvisno od tega koliko je zadeva sočna in kako pridobiva barvo. Ne špricam popolnoma nič kot pri svinjskih rebrcih. Brisket je bolj za praznike, ker traaaaaaaja.

Da, naj bi bila tam zato, da se ohranja vlažnost. (Sem šel Youtubat)

Članka na to temo:
http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/...
http://www.dailymail.co.uk/femail/artic...

A v kake svinjske kremenatlce kdo daje česen? Z nožem narediš luknjo in vstaviš kos česna notri.

Če je v kampu oz. v naravi prepoved kurjenja odprtega ognja, nekateri celo točno prepovedujejo žare na oglje, kaj bi bilo še na meji sprejemljivega oz. neopaznega?

Sam razmišljam o tisti Hofer varianti na oglje z električnim razpihovanjem, ti lahko kdo teži za tako varianto?

Tudi plinski kuhalnik je prepovedan?

Sicer je moje vprašanje bolj v smislu kaj se tolerira, če je še prdnit prepovedan.

V hrvaških kampih je med sezono dovoljen žar na plin in električne plate. Kurjenje na oglje, drva,... je prepovedano, ker še prehitro pride do požara. Sam ima zato plinski žar, kjer so nad ognjem lavinski kamni nad katerimi se potem peče meso.

Sem pa že videl, da so pekli na oglju tudi v sredi sezone, samo v brezvetrju (da ne more naokol odnest žerjavice). Seveda so imeli za varnost zraven orenk gasilski aparat in 2 vedri polni vode.

Če že veš, kam greš na dopust, bi jaz kar direktno v recepcijo vprašal. Seveda preko elektronske pošte in jim objasnil glede žara, kaj in kako. Če jim pokažeš, da res ne more nič zagoret, ti bodo zelo verjetno pustili. Vsaj če greš v kak normalen kamp.

Po moje, če res ne leti ven nič žerjavice, da bi to brez problema uporabljal. Ker ne gre za odprt ogenj.

Greš pa vedno lahko nekam na kakšno bolj osamljeno obalo in ga tam prižgeš. Dokler se ne kadi in ne gori, ti ne bo nihče težil. Verjetno.

Ni bilo v kampu ampak na eni malo manj samotni obali.

Ali bi bil ta žar dober?

http://www.bolha.com/dom/oprema-za-vrt/...

Aston_11 je 22. maj 2016 ob 10:37 izjavil:

15 minut je dolga zgodba za meso... če ni pokrito, očitno. Čevapi imajo 6-8 minut dovolj, zrezki podobno, sicer jih prežgeš in izsušiš. Potem jih pa polivajo pa kaj vem kaj še.
Jaz zadnje čase praktriciram z lesom od trte... nova dimenzija okusov.
Na plinu je praktično, ko mora biti večja količina istočasno pečena. Drugače žar ftw.

Prav tako tudi jaz, les od trte, fino gori in super žerjavka rata. Za podkurit porabim rezino iz vinograda, potem pa naložim še čez par trt, ki smo jih posekali.

Žar mora imeti okus po dimu...to je žar. Vse ostalo je "p***** dim" ;)

Kakšna je razlika v praksi med 47 in 57cm Webri?

Sicer ne potrebujem za veliko oseb, ponavadi 4 osebe, vendar bi se rad igral z dimljenjem.

Original Kettle 57cm bi bila prava izbira?

Pri večjem Webru lažje razdeliš površino za kuhanje na direktnem in indirektnem ognju. Pri nadzoru temperature za daljša pačenja pa itak zmagajo kamado žari.

Stranske odprtine za oglje so zelo dobrodošle kadar boš pekel dalj časa in ti bo prvotno oglje pogorelo. Dobiš pa tudi webrove rešetke, ki se odpirajo na straneh in so ranga 50€. Sam menim, da razlika v rešetki ni tako bistvena, saj se tudi na navadni rešetki stejki lepo zapečejo, le vzorec rešetke ni tako izrazito vžgan vanje. Ampak ko boš prišel do takih fines, itak ne boš več pekel na Webru.

Pa ne pozabi na dobro oglje in dodatno opremo: rokavica, prijemalka, lopatka, vilica, termometer, zelo prav pridejo tudi alu posodice za enkratno uporabo, če notranjost žara dodatno vlažiš ali pa želiš samo loviti maščobo pri indirektnem kuhanju.

@kamikaze: Katero oglje priporočaš? Rokavico, prijemalko in lopatko bom nabavil, termometer bom naročil na ebayu, po posodice grem v lidl, webrove so 12€.
@mihec: hvala, tole sem videl vendar se mi je zdela bolj kot reklama, ne pa razlike iz izkušenj. Bolj me zanima praktična vrednost debelejše rešetke.

profi: pri nas se uporabljajo različna oglja, od original BGE-jevega, Webrovega do tistih iz bencinskih črpalk, Hofrov in Tušev. Največja razlika je v tem, da imajo slabša oglja precej prahu in manjših kosov, boljša pa pridejo v večjih kosih in tudi žarijo z večjimi temperaturami (te so odvisne od vrste lesa). Pri cenenih ogljih ne moreš nikoli natančno vedeti, kako vroča bodo, mi jih uporabljamo, kadar delamo na nižjih temperaturah (100 - 120 stopinj), saj je takrat vseeno. Kar dober P/P ima Webrovo oglje. Če boš nabavil Webrovega kettla boš moral kuriti tudi na brikete (saj res: v tem primeru potrebuješ še dimnik za prižiganje briketov), saj v kettlih oglje ne zdrži dolgo. Briketi so precej različni, v ene npr. zaprešajo premogov prah in dodajo razna veziva, da potem to stoji skupaj. O briketih žal ne vem prav dosti, saj se v kamado žarih ne uporabljajo. Sem pa enkrat jedel na briketih v kettlu pečen kruh, ki je imel neprijeten vonj in okus po smogu. Zato ti priporočam, da preveriš kako in kaj je s temi briketi.

profii je 9. jun 2016 ob 14:12 izjavil:

termometer bom naročil na ebayu

Preveri če dobiš kje še tistega Hofrovega izpred nekaj tednov.

Pica iz Webra je top šit, iz kamado žara pa je kot iz krušne peči.

Kaj pa narediš, če bbq omak ne maraš (meni osebno so ogabne) in bi rad normalno mehko zapečeno meso dobil? Kako postopaš z webrom?

Koliko pa stane tale Summit, ter ce se ga da kupit pri nas?

Shkorc je 9. jun 2016 ob 21:09 izjavil:

Koliko pa stane tale Summit, ter ce se ga da kupit pri nas?

Če sem prav razumel princip tega Summita, potem je nekje vmes med Webrovim kettlom in kamado žari. Od kamado žarov se pri nas največ uporabljata Big Green Egg in Kamado Joe. Slednjega dobiš pri nas za cca. 1300€, BGE pa ima sicer osnovno ceno enako, a pride nekoliko dražji, če dokupiš vse dodatke, ki jih KA že vsebuje. Razlike med njima ni velike, BGE ima ročaje in stranske police lesene, KJ pa plastične, medtem ko ima KJ deljivo notranjost in lahko kuhalno površino razdeliš na dve polovici (npr. pol za direktno, pol za indirektno kuhanje). Pri nas doma za žarologijo skrbi foter, ki ima klasičnega kettla in BGE-ja (ki je bil nabavljen kot naslednja stopnja, ko je bil kettle naštudiran v vse detajle). 90% vseh stvari se naredi v BGE-ju, kettle je bolj za rezervo, če je na obisku večje število ljudi. Ker je prednost BGEja ravno natančno uravnavanje temperature, k čemer po moje znatno pripomore tudi njegova velika toplotna kapaciteta, sem glede summita malo v dvomih, da je primerljiv s kamado žari. Bo treba ob priliki pogledati kakšen review ali primerjavo. Sicer pa ne pravijo zastonj, da so ti kamado žari igrače za odrasle moške, ki iz tega delajo umetnost ali znanost.

Dimljenje je mišljeno kot začimba, saj da mesu značilen okus. Kakor tudi vseh začimb ne uporabljaš vedno, se tudi sekanci ne dodajajo v oglje ob vsaki priložnosti. Pri žarih so baje problematične tudi izparine maščob, ki se iz mesa izcejajo na žareče oglje. Drugače pa ja, dimljenje je lahko problematično, kar se tiče zdravja, zato je tudi pri tem, kakor pri ostalih stvareh, potrebna zmernost.