Rešetke in kolesarji

Na kakšnih mestih, npr. dovozi na cesto, v vozišče vgradijo rešetke (lahko so tudi jaški meteorne vode), pri kateri so reže vzporedne s smerjo vožnje. Avtomobilom kot takšne ne povzročajo težav, medtem ko imamo kolesarji ožje pneumatike in sem osebno prisiljen rešetke prevoziti pod kotom ali jih obvoziti sicer bi zapeljal vanjo in ob tem morda vsaj kaj ukrivil in si kaj priščipnil. Komu prijaviti takšno „nevarnost“ na cesti? Da bi rešetke vsaj zamenjali s sitom.

V večini primerov sem videl takšne rešetko kot del priključka iz parkirišča na cesto in služijo kot zebra prekinjenem pločniku. Torej, če tam ne bi bilo priključka, bi bil na mestu rešetk pločnik.

V naših koncih je na kolesarskih stezah polno jaškov, ne teh z režami, ampak tistih z železnimi pokrovi. Sledijo si na cca 20 metrov, kot da bi vse možne jaške/pokrove postavili tja zanalašč. Za penzoniste, ki se peljejo 10 km/h je to ok, za prave kolesarje s specialkami pa zelo moteče, saj te vsakih nekaj sekund "nabije". Zato naj se ne čudijo, če kolesarji ne uporabljajo šalabajzerskih kolesarskih stez. Kdor je delal te steze, ni bil nikoli "zares" na kolesu.

Ah je je jej. Nihče ne gleda konstruktersko na to. Ceneje in lažje je narediti rešetko tako, da so rešeta pravokotna na jašek, zaradi same nosilnosti, če ne bi se ob parih turah s kamionom čez vse povilo.

Tudi križanja med kolesarskimi stezami in križišči so včasih tako slabo izvedena, da lahko zlahka prebiješ plašč in zračnico.

Na območju LJ je servis pobude meščanov kjer se lahko posreduje takšne konkretne težave in morda se ob popravilu/sanaciji na kritičnem območju kakšna težava tudi odpravi.

čuhalev je 17. jan 2016 ob 12:56 izjavil:

gusto je 17. jan 2016 ob 12:46 izjavil:

V naših koncih je na kolesarskih stezah polno jaškov.

Še hujše so kolesarske steze po mestu, kjer je na vsakih 5 metrov dovoz, zato klančine, vzpetine, ampak tokrat o rešetkah.

Ja se strinjam, vendar je bistvo nekaj drugega. Kolesarske steze o kateri govorim, so nove, potekajo ob prometnicah, kjer je omejitev 90 km/h, ni dovozov, kakršnih koli drugačnih "preprek", steza bi bila lahko idealna tudi za resne kolesarje, da bi se vsaj za nekaj km odmaknili z glavne ceste, vendar ne, dajmo jaške na vsakih 20 metrov. Stvar je dokaj nova, lahko bi izpadla super, vendar so tipično slovensko zasrali.

čuhalev je 18. jan 2016 ob 14:32 izjavil:

Če prav razumem, omenjene kolesarske steze potekajo ob vozišču, tako rekoč med pločnikom in voziščem, če bi bil skrajno še pločnik. Meni se takšna ideja ne zdi slaba: razširijo vozišče za en meter na vsako stran in dorišejo polno črto, ki ločuje avtomobile in kolesarje. Žal so vam našopali tam jaške.

Potek kolesarske steze po pločniku, oziroma po nekem višjem nivoju, je najslabša možna izvedba steze.

V bistvi je najboljša možna izvedba, ker te potem avtomobilisti ne poskušajo zbiti z ogledali. Daleč najboljši sistem ki sem ga recimo videl do zdaj je na Danskem (ki je upravičeno ena najbolj kolesarjem prijaznih držav), kjer so pločniki dvonivojski. Imaš malo dvignjen nivo ob cestišču za kolesarje in potem še en normalno dvignjen nivo za pešce. To preprečuje voznikom BMWjev da te poskušajo zbiti z leve, obenem pa ti mamke in ostali pešci ne hodijo po kolesarski kot se to dogaja pri nas. Na križiščih je ločena tudi signalizacija tako da je vožnja čez njih bistveno manj nevarna. Posledica - čez mesto se da s kolesom komot voziti s konstantnih 20km/h+ in pri tem ne ogrožaš nobenega, noben ti ne skače pred kolo, obenem pa ti ne oviraš peščev in avtomobilistov.

#win.

Pri nas seveda... imaš v Ljubljani kolesarsko črto speljano mimo avtobusnih postaj tako da se na kolesu moraš rinit mimo ljudi, ki na kolesarski čakajo na avtobus ali pa te na drugi cesti vozniki SUVov ciljajo z ogledali ker ne vidijo nič s svojih kant.

No, v Zürichu so skoraj vse ceste opremljene z meter širokim pasom za kolesa, ki je od cestišča ločen zgolj s široko rumeno črto.

Po drugi strani se tam avtomobilski promet odvija zelo konzervativno - skoraj vsi vozijo manj kot 30km/h in več kot 60% prebivalstva za dnevne migracije uporablja izključno javni prevoz, več kot 80% pa za prevoz po mestu ne uporablja osebnega avtomobila (to piše tam na enem panoju ZZV na letališču). Pa dobro je razvito omrežje hitrih cest skozi mesto, ki so fizično ločene od ostalega prometa, pogosto so tudi na drugem nivoju.

Mavrik je 22. jan 2016 ob 09:49 izjavil:

V bistvi je najboljša možna izvedba, ker te potem avtomobilisti ne poskušajo zbiti z ogledali. Daleč najboljši sistem ki sem ga recimo videl do zdaj je na Danskem (ki je upravičeno ena najbolj kolesarjem prijaznih držav), kjer so pločniki dvonivojski. Imaš malo dvignjen nivo ob cestišču za kolesarje in potem še en normalno dvignjen nivo za pešce. To preprečuje voznikom BMWjev da te poskušajo zbiti z leve, obenem pa ti mamke in ostali pešci ne hodijo po kolesarski kot se to dogaja pri nas. Na križiščih je ločena tudi signalizacija tako da je vožnja čez njih bistveno manj nevarna.

Nekaj tako urejenih dvonivojskih pločnikov imaš tudi pri nas. Recimo na Celovški.