» »

vrtenje lune

vrtenje lune

slovencl ::

Nekje sem bral, da luna vse čas kaže zemlji isto stran, se pravi da je obhodni čas lune okoli zemlje enak času, ki ga porabi, da se zavrti okoli lastne osi...a ni to malo čudno naklučje?

gani-med ::

To ni naključje, to je logična posledica gravitacije.

Več o tem si lahko prebereš kje na netu pod "tidal locking"

Matevžk ::

O, hvala, to sem se tudi jaz že spraševal, res pa še nisem iskal odgovora ... lepo, da sta mi ga postregla na pladnju :) ...
lp, Matevžk

roscha ::

schurda ::

@slovencl: Naključje je, da si ti zdej to opazu. Čez kakšen milijonček let ne bo več tako.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)

gani-med ::

Čez kakšen milijon let prav veliko drugače ne bo in Luna bo še vedno Zemlji kazala samo eno stran.
Luna bo le za nekaj deset kilometrov bolj oddaljena in Zemlja se bo vrtela malenkost počasneje.

Čez milijarde let bo pa tudi Zemlja že toliko zavrta, da bo Luni kazala samo eno stran in obe telesi bosta "plimsko zaklenjeni".
Luno bo takrat mogoče videti samo s tiste strani Zemlje, ki bo stalno obrnjena proti njej.

Danes je dan na Zemlji dolg 24 ur, na Luni pa nekaj manj kot 28 dni.
Ko si bosta kazale isto stran, bo dan tako na Luni kot na Zemlji dolg približno 42 (današnjih) dni.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gani-med ()

gzibret ::

To je posledica dejstva, da sta bila Luna in Zemlja v preteklosti isto telo.
Vse je za neki dobr!

gani-med ::

Tudi če bi Luna privandrala od drugod, bi zaradi gravitacijskega delovanja plimne sile zavirale vrtenje obeh teles.

Mars ima dve tako ujeti luni, ki sta že obrnjeni z isto stranjo proti njemu.

Thomas ::

> To je posledica dejstva, da sta bila Luna in Zemlja v preteklosti isto telo.

Sintagma "isto telo" je empty.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

No, potem pa namesto "isto" popravljam na "eno" :P
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Ne, še vedno nima pomena. Izraz "isto" telo se nikjer v fizikalnih kalkulacijah ne uporablja. Nič ne sledi ali ne sledi iz tega, če je "telo eno ali so trije".

Samo medsebojne sile in drugega nič.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

korenje_ver2 ::

ce bi bila zemlja in luna popolni krogli, potem to verjetno nebi veljalo.

Zero One ::

ce bi bila zemlja in luna popolni krogli, potem to verjetno nebi veljalo.


Bi.

Količina "ne-okroglosti" na zemlji in luni je zaradi ogromnih razdalj in mas obeh teles zanemarljiva.

gani-med ::

Recimo, da si pod popolno kroglo predstavljamo geometrijsko obliko krogle, ter hkrati iz centra simetrično razporeditev mase v vse smeri enako (primer: homogena krogla).

Gravitacija tudi tako popolno kroglo zaradi plimnih sil (spredaj je sila močnejša, kot zadaj) poskuša razpotegniti v smeri dugega telesa, da bi bila podobna rugby žogi, kar povzroča podobno zaviranje, kot če bi bila krogla na eni strani obtežena.

slovencl ::

Če prav razumem, ni važno kakšna je oblika, važno je da masno središče ni v osi vrtenja telesa. Tukaj potem sploh ni važno kakšno je telo, tudi če je ragbi žoga. Če bi se ragbi žoga vrtela okoli svojega težišča, potem nanjo ne bi gravitacija nič vplivala (mislim kar se tiče vrtenja okoli lstne osi).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: slovencl ()

Thomas ::

> važno je da masno središče ni v osi vrtenja telesa.

Masno središče je VEDNO v osi vrtenja poljubnega masnega sistema.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Planeti in lunce so za naša kratka življenja vse prepočasni, preveč abstraktni in zato jih težko ujamemo v svoje predstave.
Namesto oddaljenega planeta si predstavljaj, da se telo, kakršnekoli že oblike in sestave, znajde v bližini zelo močne in brutalne gravitacijske sile, naprimer blizu črne luknje (z majhnim radijem).
Kaj misliš ali bo pošast temu telesu pustila, da vpričo nje neprizadeto poplesuje, kot da ni ničesar v bližini?

Med "idealnimi", a šibkejšimi telesi je podobno, le da zaradi šibkejših sil dlje traja.

slovencl ::

>Masno središče je VEDNO v osi vrtenja poljubnega masnega sistema.

Ampak v tem primeru ni momenta, ki bi zaviral/pospeševal luno, da bi se začela vrtet tako, da bi gledala proti zemlji.

Thomas ::

> Ampak v tem primeru ni momenta, ki bi zaviral/pospeševal luno, da bi se začela vrtet tako, da bi gledala proti zemlji.

Je. Gravitacijsko polje Zemlje ni homogeno in naredi deformacije v notranjosti Lune. Ta se še vedno vrti okoli ene takoimenovanih prostih osi, vendar te sile opravljajo pri deformiranju neko delo, za kar se porablja energija, nakopičena v rotacijski kinetični energiji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Voda na luni?

Oddelek: Znanost in tehnologija
322159 (1220) Thomas
»

Ali bo luna padla na zemljo?

Oddelek: Znanost in tehnologija
263075 (2260) Thomas
»

Odtisi stopal na Luni

Oddelek: Znanost in tehnologija
454259 (3097) .:joco:.
»

Luna

Oddelek: Znanost in tehnologija
241686 (1343) Thomas
»

Matematični lešnik

Oddelek: Loža
432390 (1900) sketch

Več podobnih tem