The Inercept - Neprofitna fundacija Wikimedia, ki med drugim skrbi za obratovanje Wikipedije, je vložilatožbo zoper NSA zaradi sistematičnega in množičnega prisluškovanja na internetu. Kot tožniki sodelujejo tudi Human Rights Watch, Amnesty International in številne druge organizacije, soobtoženi pa so še direktor NSA, generalni državni tožilec in ameriško ministrstvo za pravosodje. V tožbi, ki so jo vložili na sodišču v Marylandu, ker ima NSA tam sedež, ji očitajo kršenje z ustavo zagotovljenih pravic. Konkretno sta pod vprašajem prvi amandma, ki zagotavlja svobodo izražanja, in četrti amandma, ki zagotavlja zaščito pred neupravičenimi posegi v zasebnost.
V Fundaciji so dejali, da bodo problematizirali zlasti nadzor v tranzitu (upstream surveillance), ko NSA posega neposredno v podmorske kable, usmerjevalnike in drugo infrastrukturo, ki prenaša internetni promet. NSA pri tem početju dobi dostop do vseh podatkov in šele potem po njih išče relevantne ključne besede. Ameriška zakonodaja brez sodnih odredb ne dovoljuje prisluškovanja ameriškim državljanom, kar naj bi NSA po trditvah tožnikov sistematično kršila. Zajem podatkov v tranzitu ureja zloglasni zakon FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act) iz leta 1978 z dopolnili iz leta 2008, ki ga dovoljuje, če je tarča Neameričan izven ZDA. V tožbi trdijo, da NSA prekoračuje zakonodajo. Zaradi množičnega prisluškovanja je manj verjetno, da bodo tuji novinarji, žvižgači, žrtve in ostale zainteresirane stranke delile informacije s Fundacijo.
Amnesty International je že leta 2009 vložila tožbo, s katero so se borili proti sprememba zakona FISA iz leta 2008. Po zakonu je namreč zadostovalo, da je NSA verjela, da je posameznik izven ZDA, ni pa bilo treba izkazati utemeljenega suma, da je tarča tuji državljan. Amnesty International je trdila, da so imeli velike nevšečnosti in višje stroške pri komunikaciji s posamezniki izven ZDA, ki jih je NSA verjetno označila kot prisluškovanja vredne. Sodišče je leta 2009 sodbo zavrglo, ker tožniki niso mogli dokazati, da je NSA njihovim komunikacijam dejansko prisluškovala. Primer je po pritožbah prilezel do vrhovnega sodišča, ki je tožbo februarja 2013 zavrglo (resda s tesnim rezultatom 5-4); le nekaj mesecev pozneje je Snowden poskrbel za največji obveščevalni vihar v zgodovini.
Ni še jasno, ali se bo tožba sploh kam premaknila ali pa jo bo sodišče zavrglo. Tožniki bodo morali dokazati, da jim je bila z ravnanjem NSA povzročena škoda. NSA pa seveda ne bo razkrila, ali in komu je sploh prisluškovala.
Če tožbo slučajno dobijo bo to efektivno izničilo FISA, ampak zmagal ne bodo. Mal težko dokažejo da NSA prisluškuje, Snowden pričal pač ne bo... Je bl opozarjanje na problematiko k pa karkol drugega IMO.
jst ne vem ampak jst sm mislil da živimo v demokraciji in ne v Rusiji.
Vsi mislismo, da živimo v demokraciji ampak misliti še ne pomeni, da je dejansko temu tako. Demokracijo nam hočejo predstaviti, da mislimo, da jo imamo. V bistvu pa je to nekakšna kvazi navidezna demokracija.
Karkoli se premakne v pravo smer in ustavi trend vse večjega posplošenega posegovanja v zasebnost posameznikov, je pozitivna novica.
Seveda nekateri forumski trolli v takšnih potezah vidijo samo donkihotovstvo, naivnost, vnaprej obsojen neuspeh. Še dobro, da obstajajo ljudje s hrbtenico, ki žrtvujejo svoje udobne kavče za borbo za tisto, kar mislijo, da je prav.
Res pa je takih borcev za svoj prav veliko tudi v Siriji, kjer se borijo pod črno zastavo z belimi kracami in pod patronatom enega boga z enim prerokom, pri čemer v tej borbi režejo glave, posiljujejo, ...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Markoff - ... in kaj je po tvoje prava stvar, da se to prepreči?
Dejansko se strinjam, da je treba nekaj narediti. Vendar menim, kot sem že zapisal, ena tožba in en glas težko kaj spremeni. Potrebno je sistemsko prebujanje ljudi. Če bo ta tožba vsaj pol tako medijsko odmevna, kot rezanje glav (s čimer se ne strinjam - nasilje ni rešitev), potem je možnost, da bo kaj iz tega.
Žal pa je kri tista, ki jo mediji po večini "tišijo" v ospredje.
Ne vem, kaj je rešitev, nisem poklican za to. Če bi take stvari stresal iz rokava, bi bil PM namesto raznih jokic, podanikov hobotnic in diktator-wannabejev.
Vsekakor nasilje ni. NSA je delno obrambna, delno politična institucija. Kako pa se boriš proti preveliki moči vojske? Tako kot Egipčani zagotovo ne. Morda tako kot npr. Mjanmarčani? It's a very long fight. Kako se boriš proti politiki? S politiko.
Tožba in večje politično udejstvovanje organizacij, ki bdijo nad etiko in človekovimi pravicami, se zdi zaenkrat pravi korak.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Poanta tožbe NI v odškodnini,... poanta je v tem, da se s tožbo odpre (sodni) dostop do podatkov, ki jih bodo tožniki rabili v sodnem postopku. In tam zna potem ven pasti še marsikaj.
Trajalo bo pač. Morda desetletja, da se kaj spremeni. Ampak morda je sreča ravno v tem, da par "norcev" počasi rine v pravo smer, neodvisno od množic in njihovega mnenja ali pozornosti. (Bogami, da če bi skozi to našo "čudovito" zgodovino karkoli bilo zares odisno od slednjih, bi verjetno še vedno ždeli v s slamo pokritih kočah med prašiči in kurami, si obirali bolhe in se spraševali, katero božanstvo smo užalili, da pri 30-ih crkujemo od vseh sort bolezni...)
I used to be with it, but then they changed what it was.
Now what I'm with isn't it and what's it seems weird
and scary to me. It'll happen to you!
