Slo-Tech - Ni skrivnost, da ameriške tročrkovne agencije z NSA na čelu osebne podatke od podjetij, ki jih zbirajo in obdelujejo, najraje kar kupujejo. S tem odpade potreba po pridobivanju sodnih odredb. Poročilo ODNI (Office of the Director of National Intelligence) je minuli mesec razkrilo, da je od posrednikov možno kupiti praktično vse osebne podatke uporabnikov. Država izkorišča sivo območje, saj bi za zbiranje teh podatkov potrebovala pravno podlago, medtem ko se z nakupom agregiranih podatkov tej zahtevi elegantno izogne. Sedaj želi zakonodajalec to luknjo zapreti, čemur se NSA na vse kriplje upira.

NSA je začela intenzivno lobirati pri demokratskih in republikanskih članih kongresa, naj zavrnejo amandma k NDAA (National Defense Authorization Act), ki sta ga predlagala Warren Davidson iz Ohia (R) in Sara Jacobs iz Kalifornije (D). Z njim bi prepovedali plačevanje operaterjem za predajo podatkov o uporabnikih različnim agencijam (NSA, Defense Intelligence Agency, National Space...

Slo-Tech - Zvezno prizivno sodišče v ZDA je zaustavilo kontroverzni zakon, ki so ga na Floridi sprejeli pred letom dni in ki je spletnim platformam omejeval odločanje o tem, kako bodo regulirale vsebine na lastnih storitvah. Med drugim je zakon uzakonjal prepoved blokade računov politikom, kar se je na primer zgodilo nekdanjemu ameriškemu predsedniku na Twitterju, ter za več kot 14 dni blokirati profile vsem kandidatom za politične funkcije na ravni zvezne države. Nasprotniki zakona so opozarjali, da krši prvi amandma, kar je sedaj potrdilo tudi sodišče.

Tričlanski senat na sodišču v Atlanti (U.S. Circuit Court of Appeals) je soglasno razsodil, da je teksaška vlada prekoračila svoje pristojnosti in z reguliranjem, kako naj družbena omrežja ravnajo in regulirajo govor na svojih platformah, kršila prvi amandma ameriške ustave. Kot je pojasnil sodnik Kevin Newsom, ki je bil sicer nastavljen pod prejšnjo republikansko administracijo, država posameznikom in podjetjem ne sme odrejati, kaj in kako...

Slo-Tech - Prizivno zvezno sodišče v Kaliforniji je danes na drugi stopnji odločilo, da je bil program Nacionalne varnostne agencije (NSA), s katerim so množično prestrezali telefonske klice, nezakonit in morda protiustaven. Množično zbiranje (bulk collection) prometnih podatkov je kršilo Foreign Intelligence Surveillance Act. Sodišče se je v utemeljitvi razsodbe večkrat sklicevalo na razkritja Edwarda Snowdna, kar kaže na ključni pomen žvižgačev.

Sodišče je o tem prisluškovanju odločalo v okviru procesa zoper štiri somalijske imigrante, ki so bili obtoženi financiranja terorističnih organizacij. Četverica je zbrani denar poslala v Somalijo skupini Al Šabab, ki je na seznamu terorističnih organizacij. Prvoobtoženi Basaaly Moalin je bil aretiran leta 2010 in leta 2013 tudi obsojen na 18 let zaporne kazni, ostali trije pa na 13, 10 in 6 let. Teroristični skupini so poslali manj kot 10.000 dolarjev. Del dokazov je bil zbran tudi s spornim programom NSA za prestrezanje klicev, zaradi česar so se...

Slo-Tech - Ameriški senat je s 65 glasovi za in 34 proti za šest let podaljšal veljavnost 702. člena zakona FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act), ki ureja prisluškovalna programa Prism in Upstream, katerih obseg je leta 2013 razgalil Edward Snowden. Predstavniški dom je podaljšanje odobril že minuli teden z 256 glasovi za in 164 proti. V senatu je sprva kazalo, da se bodo glasovanju izognili, a so poizkusi neskončne razprave spodleteli. Zanimivo je, da za zakon niso glasovali po strankarski pripadnosti, saj so bili tako za kot proti predstavniki obeh strank.

Prism (po novem tudi Downstream) je program za prisluškovanje neposredno na viru, torej pri internetnih ponudnikih storitev. Upstream je program prestrezanja podatkov v tranzitu, denimo na podmorskih kablih, na usmerjevalnikih in ostali infrastrukturi. Namen zakonodaje in programa je prisluškovanje...

Slo-Tech - NSA je včeraj presenetila z najavo, da so prenehali vohuniti za elektronsko pošto ameriških državljanov, ki jo ti pošljejo v tujino, v njej pa so zgolj omenjeni ljudje, ki so za NSA zanimivi. Poenostavljeno povedano: doslej je NSA prestregla in prebrala elektronsko pošto, ki jo je Američan poslal svojemu prijatelju v Kanado, če je v besedilu omenil koga, ki je na seznamu za NSA zanimivih oseb, četudi slednjemu pošta sploh ni bila namenjena. Odslej bo NSA v tem primeru pošto prebirala le, če bo tarča tudi dejanski udeleženec v pogovoru.

Gre za eno večjih sprememb režima prisluškovanja, ki ga je NSA vzpostavljala vse od napadov leta 2001. S spremembo se odpravlja prisluškovanje ameriškim državljanom brez sodne odredbe zgolj zaradi omembe določenih oseb v...

Slo-Tech - V izjemno pomembni sodbi je julija letos drugostopenjsko sodišče v ZDA odločilo, da zakon Stored Communications Act (iz leta 1986) ne more veljati izven ZDA, kar z drugimi besedami pomeni, da ameriška sodišča niti od ameriških podjetij ne morejo zahtevati izročitve podatkov, ki jih imajo ta na strežnikih izven ZDA. Sedaj pravosodno ministrstvo zahteva ponovno odločanje, ni pa jasno, ali bo sodišče zahtevo sprejelo ali pa zavrglo in ministrstvo napotilo na vrhovno sodišče.

Primer sega v leto 2013, ko bi bil moral Microsoft izročiti podatke o imetniku nekega elektronskega predala pri MSN.com in vso njegovo vsebino. Za podatke v ZDA so to storili, za tiste na strežnikih v Dublinu pa so se pritožili. Na drugi stopnji je Microsoft torej zmagal, saj je sodišče presodilo, da...

Slo-Tech - Epilog je dobil izjemno pomemben sodni postopek v ZDA, ki ga je sprožil Microsoft z nasprotovanjem sodni odredbi o izročitvi uporabniških podatkov ameriškem tožilstvu, ker so se nahajali izključno na strežniku na Irskem. Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo zahtevi tožilstva, na drugi stopnji pa je zmagal Microsoft. To je pomembna odločitev za vse Evropejce, ki imamo večino osebnih podatkov, dasi pri ameriških podjetjih (Facebook, Google, Microsoft), fizično na evropskih strežnikih.

Decembra 2013 je bila Microsoftu vročena sodna odredba po 30 let starem zakonu Stored Communications Act, da mora tožilstvu izročiti vse podatke o imetniku nekega elektronskega predala pri MSN.com, vključno z vsebino. Šlo je za preiskavo v zvezi s prometom z mamili, podrobnosti pa niso znane....

The Inercept - Neprofitna fundacija Wikimedia, ki med drugim skrbi za obratovanje Wikipedije, je vložila tožbo zoper NSA zaradi sistematičnega in množičnega prisluškovanja na internetu. Kot tožniki sodelujejo tudi Human Rights Watch, Amnesty International in številne druge organizacije, soobtoženi pa so še direktor NSA, generalni državni tožilec in ameriško ministrstvo za pravosodje. V tožbi, ki so jo vložili na sodišču v Marylandu, ker ima NSA tam sedež, ji očitajo kršenje z ustavo zagotovljenih pravic. Konkretno sta pod...

Heise - Največja skupinska tožba zoper irsko podružnico Facebooka, ki jo je v začetku meseca na dunajskem gospodarskem sodišču vložil avstrijski aktivist in pravnik Max Schrems, je na sodišču dobila zeleno luč. Sodišče sodbe ne bo zavrglo, temveč jo bo obravnavalo, sporoča Schrems.

Sodišče je Facebooku Irska namreč naložilo, da na tožbo pisno odgovori v štirih tednih, možno pa je podaljšanje roka na pisno zahtevo še za štiri tedne. Če Facebook v tem času ne bi odgovoril, bi sodišče izdalo zamudno sodbo in pritrdilo navedbam v tožbi. To je sicer rutinski postopek pri vsaki tožbi, a je v konkretnem primeru pomemben zato, ker pomeni, da bo sodišče o tožbi sploh razsojalo.

To pomeni, da gre sedaj za res. Schrems...

Washington Post - Washington Post je pridobil tajne dokumente NSA, ki razkrivajo bistveno večji obseg prestrezanja internetnih komunikacij, kot je to veljalo v primeru Prism. Najnovejši dokumenti, ki jih je razkril Edward Snowden, kažejo, da je NSA prestrezala tudi interno komunikacijo med podatkovnimi centri internetnih velikanov brez vednosti udeleženih podjetij.

Afera Prism ima mnogo aspektov, vse od prisluškovanja svetovnim voditeljem do prečesavanja podatkov v oblačnih internetnih storitvah. Podjetja, kot so Facebook, Google in Microsoft, so naposled priznala, da ima NSA dostop do nekaterih informacij, a le do tistih, ki jim jih morajo posredovati na podlagi odredb sodišča po FISA. Najnovejša...

Spiegel Online - Novi dokumenti o delovanju NSA, ki jih je izmaknil Edward Snowden in so jih sedaj razkrili v nemškem Spieglu, kažejo, da je NSA prisluškovala mehiškemu predsedniku in celotni tamkajšnji administraciji. To ni prvi tovrstni primer, saj je Snowden že razkril, da je NSA vohunila po tujih veleposlaništvih, v evropskih institucijah v Bruslju in v Združenih narodih.

Posebna enota znotraj NSA se imenuje TAO (Tailored Access Operations) in je namenjena posebno zahtevnim primerom prisluškovanja. TAO je imela nalogo pridobiti dostop do mehiške vlade in maja 2010 je TAO sporočila, da so v okviru operacije Flatliquid uspeli pridobiti dostop do poštnega strežnika, kjer ima svoj elektronski naslov mehiški predsednik. Prek istega strežnika je potovala tudi druga pošta...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...

Wired News - Zvezno pritožbeno sodišče za 9. okrožje (zahodni del države) je pravkar razveljavilo dve leti staro sodbo nižjega sodišča, ki je dvema ameriškima odvetnikoma (na sliki) dodelilo 20 tisoč dolarjev odškodnine zaradi nezakonitega prisluškovanja njunih telefonskih pogovorov s stranko iz Savdske Arabije, rekoč, da je vlada ZDA zaščitena s suvereno imuniteto.

Prisluškovanje je bilo del širšega in nezakonitega nadzora ljudi na ameriških tleh, ki ga je avtorizirala naročila vlada nekdanjega predsednika Busha kot odgovor na teroristične napade 11. septembra 2001, v javnost pa je prišlo štiri leta kasneje v članku v NY Times (Bush Lets U.S. Spy on Callers Without Courts). Zahteva za sodno avtorizacijo prisluškovanja izvira iz...