DAB stanje pri nas

starfotr je 13. avg 2025 ob 21:07 izjavil:

Bolj rečeno 20-25 let.

Statistični urad pravi takole za konec leta 2024:

skoraj 1,3 milijona registriranih osebnih vozil
stari v povprečju 11,3 leta,
53.000 prvič registriranih novih,
stopnja obnove voznega parka 4,2-odstotna,

Rabljeni osebni avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, tj. tisti, ki so bili pred tem že registrirani v tujini, so bili v povprečju stari 6 let.

Audiostar (Valicon) je leta 2021 objavil podatek, da prek DAB+ posluša 10,8 % poslušalcev radia. V veliki večini lahko rečemo, da so to poslušajo v avtomobilih. in če rečemo, da to število raste okrog 4 do 5 % na leto, smo sedaj recimo nekje med 22% in 25%.

Kar je že kar visoka številka in ekonomsko že vzdržno, če ima postaja zaledje. Mediana za zadnje četrtletje pravi tole:
(povprečni tedenski poslušalci v 1000, cela Slovenija, 15-85 let)

38 Radio Gorenc 24
39 Radio Kranj 24
40 Radio 94 23
41 Radio Sora 23
42 Radio 1 Slovenski hiti 22
43 Radio Triglav 21
44 Zeleni val 19
45 Radio Salomon 17



Kot vidite sta vsaj 2 postaji, Radio 1 Slovenski hiti in Salomon na številkah, ki so primerljivi z nekaterimi lokalnimi postajami. Enter je nižje, na 10k, vendar so to podatki, še preden je šel v MUX4.

Frajer pa bo pokazal kaken je realen doseg, saj je v celi Slo, oglašujejo ga in izdelek je dovolj zanimiv in dober.

Je kaj v nacrtu, da bojo dali center megamix v dab? Enter mi je na zacetku bil ok, zdaj pa je ze malo hard poslusat od lj do kp, dobesedno ves cas isti ritem. So postali kar hard s tovorstno glasbo.

Imajo vse možnosti, da Radio Salomon postane "24/7 DeeJayTime", pa očitno ni interesa z njihove strani. To bi bil vrhunski radio.

Kje si dobil te podatke? Bi bilo zanimivo videt celotno lestvico

Lestvica je zame nerelevantna. Danes se da kupiti "poslušanost". Recimo Radio Pohorje ne obstaja več cca. leto in pol, pa ima še vedno povprečno 8.000 tedenskih poslušalcev.

Nekako dvomim v te rezultate. Gorenc ima še vedno štiri frekvence, pokrivajo veliko območje ter majhno gostoto prebivalstva. Pa 1600 anketirancev? Če so spraševali večinoma ljubljančane, verjamem v te številke niso pa realen pokazatelj, kot tudi ne družabna omrežja ne, ker starejši ne lajkajo stran, tako kot mladi.

Štajerski val prestavljen v R4.

In danes Radio 1 SLO Hiti iz R3.

56 kBit (R4) ampak 88 kBit (R3)

andimik je 27. avg 2025 ob 09:41 izjavil:

In danes Radio 1 SLO Hiti iz R3.

56 kBit (R4) ampak 88 kBit (R3)

Ja, napiši to kretenom na AKOS-u. Oni so tako dovolili. Če bi bil že v štartu minimalni pogoj 96 kbit/s kot pri Hrvatih, bi zdaj imeli spodoben DAB+ RA tudi v Sloveniji.

Tako se pa zdaj vsi držijo teh 56 kbit/s kot pijanec plota.

A R5 je ze aktiven?

andimik je 29. avg 2025 ob 14:47 izjavil:

https://www.srdf.si/novice/novica/zapis...

Radio Capris:

Na seji je v zvezi z navedenim potekala razprava med člani sveta in AKOS-om. Predsednik Sveta je poudaril, da je šel izdajatelj iz R2 na R4 z namenom, da bi dosegli celotno Slovenijo in da bi povečali kvaliteto, misleč, da je cena enaka.

Citat vzet iz konteksta. Seveda nihče na Radiu Capris ni mislil, da bo cena za nacionalno oddajanje enaka tisti, ki je veljala za zahodno polovico države.

Na SRDF, Akos in RTV smo pred poletjem naslovili dopis, njegovi poudarki pa so sledeči:

- Kot lokalna radijska postaja, ki se je torej zavestno odločila za prehod v nacionalno oddajanje prek MUX R4, smo res neprijetno presenečeni nad višino stroškov, ki jih prinaša oddajanje v tem multipleksu. Trenutna cena za eno kapacitetno enoto znaša neverjetnih 57,08 € + DDV, kar je občutno več, kot znaša cena v multipleksu MUX R1, kjer oddajajo štirje nacionalni programi RTV Slovenija in vse večje zasebne radijske postaje – tam znaša cena 39,90 € + DDV na eno kapacitetno enoto (CU). Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da ima občutno cenejši MUX R1 boljšo pokritost in večje število delujočih oddajnikov od R4. Primerjava z nedavnimi pogoji v R2 Zahod (24,30 € + DDV) ali R2 Vzhod (dobrih 16 € + DDV) še dodatno izpostavi ta nesorazmerja.

- Dodajamo še, da smo v zadnjih dveh letih veliko vložili v promocijo omrežja DAB+, tako s kampanjami na billboardih, v tiskanih medijih, na družbenih omrežjih, kot tudi z oglasnim avtobusom, ki še danes vozi po Obali in promovira digitalni radio. A danes smo zaradi nesorazmerno visokih cen prisiljeni zakupiti najnižjo dovoljeno kakovost oddajanja 42 CU / 56 kbps – edini razlog za to pa so previsoki stroški. Pogovori s kolegi iz drugih radijskih postaj kažejo, da bi se marsikdo za dvig kakovosti zvoka želel preseliti iz R1 v R4 ali R5 (zaradi zasedenosti v MUX1). Posledično bi s tem sprostili kapacitete v R1 za ostale programe. A ob takšni cenovni politiki tega zdaj ne bo storil nihče.

- Ne smemo pozabljati še na dejstvo, da imamo številne radijske postaje, med katerimi je tudi Radio Capris, še vedno aktivne FM lokacije, kar konkretno v našem primeru še vedno prinaša visoke stroške na sedmih lokacijah, s katerim se trudimo zadovoljivo pokriti vsaj matično Obalno-kraško regijo. Motnje iz Italije, postopki, tožbe in dodatni stroški nas spremljajo že tri desetletja. Zaradi motenj iz Italije še danes potrebujemo več oddajnikov večjih moči. Danes so tako naši skupni stroški oddajanja vsaj trikrat višji od stroškov, ki jih ima primerljiva lokalna postaja v drugem delu Slovenije. Zdaj se tem pridružujejo še nesorazmerno visoki stroški v digitalnem omrežju, kjer bomo za slabšo pokritost in slabši zvok plačevali občutno več kot postaje v MUX R1 z boljšo pokritostjo. Računica za nas enostavno ne obstaja več. Posledice pa so precej predvidljive: nezadovoljstvo radijskih izdajateljev in poslušalcev se bo stopnjevalo, v MUX R1 se bodo z nizkimi bitnimi pretoki še naprej "gnetle" velike radijske postaje, v MUX R4 pa bomo radijske postaje zaradi izrazito visoke cene najemale najnižje bitne pretoke. Velik del novega multipleksa bo bržkone tako ostajal prost.

- Prepričani smo, da bi morala biti podpora digitalizaciji tudi podpora raznolikosti medijev, vključno z lokalnimi in manjšimi radijskimi postajami. Sedanja ureditev pa namesto tega ustvarja dodatne ovire in nesorazmerja. Zato vse vpletene pozivamo, da razmislijo o trenutni ureditvi in omogočijo enakovredne pogoje za vse obstoječe radijske izdajatelje, ki želijo digitalno oddajati po celotni državi. Če želimo dolgoročno zagotoviti prihodnost slovenskega radijskega prostora, bo to področje nujno treba ustrezno poenotiti, zlasti v okviru sistema, ki mora temeljiti na enakih možnostih in pogojih za vse.

Spet smo tam in bom spet odgovoril isto, 95% folka v gospodinjstvu ima zelo slab fm tuner, da v avtu ne govorim, kjer je še šum redno prisoten. Izjema višja serija vozil. V teh pocenih radijskih aparatih, ima dab daleč boljši zvok kot pri fm. In ja z vrhunskim tunerjem je boljši zvok, pri dab večja pokritost boljši zvok pri pocenih aparatih. Za teh 5% audifilov se ne bojo sekirali.

Bi moral dat zraven še posnetek preko stream-a, da se vidi, kdo in kje zavozi zvok. Ni rečeno, da je za vse kriv DAB. Lahko že na sami radijski postaji, kaj čarajo po nepotrebnem.

MitjaKP je 30. avg 2025 ob 21:23 izjavil:

Posledice pa so precej predvidljive: nezadovoljstvo radijskih izdajateljev in poslušalcev se bo stopnjevalo, v MUX R1 se bodo z nizkimi bitnimi pretoki še naprej "gnetle" velike radijske postaje, v MUX R4 pa bomo radijske postaje zaradi izrazito visoke cene najemale najnižje bitne pretoke. Velik del novega multipleksa bo bržkone tako ostajal prost.

Brez skrbi, AKOS bo poskrbel, da bodo potalali vse možne CUje. Tudi če to pomeni, da bodo muxi polno programov s 56kbit/s. Sj to so ubistvu že naredili z R1 in R2.

Also, kje je tisti junak, ki je govoril, da DAB+ za radijske postaje sploh ni nek hud strošek

Kriza je samo s prekomernim stiskanjem in igračkanjem na mešalni mizi.
Včasih so se tako igrali, da je bil zvok na ravni "scanja po plehu". RTVlj je znan po tem. Medtem, ko si imel (in še imaš) pri avstrijskih/nemških postajah mehak zvok, je pri nas kar rezalo v glavo.

A misliš, da se folk, ki na Radio1 orgazmira ob Avdičevih nebulozah, kaj obremenjuje s 56kbit/s? Tudi če bi bilo še na pol porezano, ne bi opazili. Enostavno, nekaterim je dovolj, da nekaj žvrgoli. Pa čeprav, jih potem boli glava.
To ni preseravanje na ravni navadnih in pozlačenih priključkov.

duh1 je 2. sep 2025 ob 14:23 izjavil:

V R4 danes startal Klasik radio, 80 kbps.

Grem naredit scan pa preverim :)

cekr je 2. sep 2025 ob 14:47 izjavil:

Od vseh teh radijev bi bilo fajn vedeti; kaj ti radii predstavljajo, od koga so, kdo jih financira..., kaj je njihov cilj, komu so namenjeni...
Iz imena lahko rečemo, da bo klasična glasba? Lahko bi bilo pa tudi kaj drugega klasičnega.

Izdajatelj je Radio pro 1 d.o.o.
To dovolj pove?

Radio je tudi že na voljo na radio.si

@Spc
Poštnina je zastonj.
So pa na netu, čudež, navodila v slovenščini.

Spc je 1. sep 2025 ob 21:33 izjavil:

yayo je 1. sep 2025 ob 12:50 izjavil:

Scorpy84 je 31. avg 2025 ob 22:15 izjavil:

Spet smo tam in bom spet odgovoril isto, 95% folka v gospodinjstvu ima zelo slab fm tuner, da v avtu ne govorim, kjer je še šum redno prisoten. Izjema višja serija vozil. V teh pocenih radijskih aparatih, ima dab daleč boljši zvok kot pri fm. In ja z vrhunskim tunerjem je boljši zvok, pri dab večja pokritost boljši zvok pri pocenih aparatih. Za teh 5% audifilov se ne bojo sekirali.

Itak, Karcher DAB Go v kuhinji za družbo, ko kosilo pripravljam. V avtu pa še star analogni tuner, v novem bo kar bo serijsko not, ko bo.

Karcher DAB Go je super, nevem če ga lahko kje dobim v SLO ?

cekr je 1. sep 2025 ob 09:42 izjavil:

Bi moral dat zraven še posnetek preko stream-a, da se vidi, kdo in kje zavozi zvok. Ni rečeno, da je za vse kriv DAB. Lahko že na sami radijski postaji, kaj čarajo po nepotrebnem.

Seveda so vsi drugi krivi samo ne kodek.
Dejstvo je, da se 72kbit/s ne more primerjat z uncompressed analog zvokom.

Stream je enak, torej iz pod pohorja so preko "kodeka" pošiljali zvok v studio, studio pa potem preko MPX-a na njihov oddajnik, ki je na pohorju in na DAB+ RTVSLO oddajnik ki je na pohorju.
Source se ni spreminjal.

Torej pod pohorjem so uporabili nekaj podobnega kot to:
https://www.2wcom.com/products/ip-4c/

in spravili zvok preko IPja v studio, v studio pa potem ta "source" na FM (MPX), radio city oddajnik, nihov lasten na pohorju in DAB+ (RTVSLO oddajnik na pohorju).
Torej se source ni mogel spreminjat.

Uporabili smo Prodys Quantum W, v studiu Prodys QLST, kodek na prenosu je bil OPUS.

V DAB-u se na zvoku pač pozna, da (trenutno) ni ločenega procesorja zvoka, ki bi zadeve popeglal tako, kot je treba. Kmalu.. :)

Bergi je 3. sep 2025 ob 22:23 izjavil:

Uporabili smo Prodys Quantum W, v studiu Prodys QLST, kodek na prenosu je bil OPUS.

V DAB-u se na zvoku pač pozna, da (trenutno) ni ločenega procesorja zvoka, ki bi zadeve popeglal tako, kot je treba. Kmalu.. :)

Se pravi OPUS.

Zanima me še koliko kbit/s je bilo uporabljenih pri kakšni frekvenci ? 48kHz, da se pozna takšna huda razlika med MPX in AAC kodeki.

48 kHz, bitrate največ, kar gre. Mislim, da je to 320k + vključen FEC, s katerim prideš na nekje 450-500k (prenosa). Zakaj ne PCM? Ker realno nima smisla.