Voyager deluje 37 let daleč od Sonca, zakaj ne more Philae?

SimplyMiha je 17. nov 2014 ob 21:43 izjavil:

D3m je 17. nov 2014 ob 20:15 izjavil:

SimplyMiha je 17. nov 2014 ob 18:54 izjavil:

Komur se zadeva še zdi predraga:

In kaj ima Slovenija od te misije?

Več, kot bi si mislili.

Kaj smo sploh pridobili od Galileove ugotovitve, da se Zemlja vrti okrog Sonca? Kaj smo pridobili od Newtonove buške in jabolka? Kaj smo pridobili od Arhimedovega namakanja v kadi? Kaj smo dobili od Teslovega naelektrevanja las?

Znanost. Komet skriva odgovore na številna vprašanja in ta hip jih prečesavajo s tenkim glavnikom. Iz te odprave bodo zrasla nova dognanja o našem svetu, o osončju in o vesolju nasploh. Predvsem pa nam bo ta misija osvetlila pereče vprašanje obrambe pred vesoljskimi kamni.

Ne vem za vas, a jaz bi presneto rad videl, da pogruntamo kako se ubraniti padajočega kamenja. Ampak vi bi raje srkali svojo jutranjo kavico, medtem ko nad vami grmi večmilijardtonska skala.

Se pravi, da nismo nič pridobili. Mogoče, kaj na dolgi rok pa še to vprašanje.

FlyingBee je 17. nov 2014 ob 22:02 izjavil:

dejstvo je, da nikoli ne bomo mogli iti tako daleč, da bi kakšen planet podoben Zemlji našli, edina možnost je, da kaj k nam prileti, tako ad ta podvig je še zadnji količek v Space programu, dokler kaj novega k nam ne pride

Nikoli ne reci nikoli. Takih planetov smo odkrili že cel kup. Vprašanje je, kako priti do njih. Še kako stoletje ali dve daj.

ADMIN-a prosim, da zbriše vse zgoraj neprimerne komentarje. Res je nekorektno do McHuscha, ki se je potrudil in skupaj sestavil tako obsežen članek.

Ostale pa prosim, da prenehate smetit temo in greste raje v fitness ali še boljše v gozd drva sekat, da vas minejo neumnosti, ki vam gredo po glavi, samo zato, ker nimate kaj početi.

Drgači za bedarije je menda oddelek loža.

driver_x je 18. nov 2014 ob 08:17 izjavil:

FlyingBee je 17. nov 2014 ob 22:02 izjavil:

dejstvo je, da nikoli ne bomo mogli iti tako daleč, da bi kakšen planet podoben Zemlji našli, edina možnost je, da kaj k nam prileti, tako ad ta podvig je še zadnji količek v Space programu, dokler kaj novega k nam ne pride

Še nekaj stoletij nazaj je bilo dejstvo tudi to, da je zemlja ravna plošča v središču vesolja. Kdor je v to podvomil, pa je končal na grmadi. Dejstvo je bilo tudi to, da človek ne bo nikoli letel dlje kot nekaj metrov, pa sta brata Wright kljub temu (in zgražanju podobnih kot si ti) poizkušala. Še dobro da sta, saj imamo danes od tega koristi vsi.

Edino dejstvo je to, da če že v začetku zavzameš stališče, da nekaj ni mogoče in takoj obupaš, ne dosežeš ničesar. Še dobro, da smo ljudje različni in nekateri strmimo k novim dosežkom in odkritjem. Če bi vsi samo čakali, da "kaj novega k nam pride" samo od sebe, bi še vedno živeli v jamah.

V tem primeru nam nasproti stoji fizika. V teoriji je že možno, v praksi pa vprašanje, če je. Edina zares dosegljiva je opcija "generacijske super ladje", ko na cilj prispejo tvoji pra, pra, pra,... vnuki.

driver_x je 18. nov 2014 ob 08:17 izjavil:

Še nekaj stoletij nazaj je bilo dejstvo tudi to, da je zemlja ravna plošča v središču vesolja. Kdor je v to podvomil, pa je končal na grmadi.

Ni res. Myth of the Flat Earth @ Wikipedia

Seriously guys. No.

Komet je v vsem nam trenutno pomemben pogledu že raziskan. Poslat sondo gor je bilo resnično "eh, we got money to burn so why not". Nobenegga Krištofa Kolumba momenta ne bo od tega.

Še komentar glede potovanja do Zemlje 2.0:
fizika nam je približno že znana, vsaj do praktične mere. Morda bomo v prihodnosti tak planet tudi locirali (pravzaprav sem prepričan, da bomo). Ampak do njega potovali v naši humanoidni obliki...very little chance. Naše telo enostavno ni adaptirano za potovanje po vesolju tako fizično kot psihično. In potovati bi morali izredno dolgo...absurdno dolgo. Tko da ja, do uploada mamo Zemljo pa Mars, take it or leave it.

Ni nam v celoti znana. Je pa dovolj znana, da nimamo kaj tam počet. (vsaj ne še)

Zdej edino kakšna marsova ali jupitrova luna ostane. Kej več s trdno površino pa da je primerne temperature že ni.

m0LN4r je 18. nov 2014 ob 14:39 izjavil:

Koliko pa je možnosti, da se komet z hibernirajočim philae obrne proti soncu za toliko, da napolni baterije še za eno rundo?

Sicer po mojem mnenju, če bomo še kdaj pristajali na kak komet, bi bilo dobro razmisliti, kako bi naredili prenos energije naprimer iz rosette na phila v primeru, da rosetta razpolaga z dovolj sončne svetlobe za oba.

Kdor bo izumil tak wireless prenos energije, si bo zaslužil Nobelovo nagrado.

Invictus je 18. nov 2014 ob 14:56 izjavil:

m0LN4r je 18. nov 2014 ob 14:39 izjavil:

Koliko pa je možnosti, da se komet z hibernirajočim philae obrne proti soncu za toliko, da napolni baterije še za eno rundo?

Sicer po mojem mnenju, če bomo še kdaj pristajali na kak komet, bi bilo dobro razmisliti, kako bi naredili prenos energije naprimer iz rosette na phila v primeru, da rosetta razpolaga z dovolj sončne svetlobe za oba.

Kdor bo izumil tak wireless prenos energije, si bo zaslužil Nobelovo nagrado.

Dve! Eno za oddajnik in še eno za sprejemnik.

Kdo pa je rekel wireless?
Saj morajo biti paneli le toliko vstran (visoko) od kometa, da dobijo sončno svetlobo za določen amount of time.
Laboratorij je lahko v luknji neglede nato. Treba je spraviti le panele nekam na učinkovito mesto in energijo do laboratorija.

Ena taka butasta, paneli bi lahko ledbeli, kot nek balon in bi bili pritrjeni z "kablom" in "harpuno" k kometu. Pazi na narekovaje.
Ja vem, da to ni mačji kašelj, nizka gravitacija, orbita, kroženje itn.

Ampak glede na dosežek sem mnenja, da smo možni v zelo kratkem času (10let) izpeljati misijo "rosetta v.2" kjer bo veliko pomanjkljivosti sedanjega projekta, izboljšano.
Saj pa časa in kometov imamo "dovolj". Pazi narekovaj.

Ampak glede na dosežek sem mnenja, da smo možni v zelo kratkem času (10let) izpeljati misijo "rosetta v.2" kjer bo veliko pomanjkljivosti sedanjega projekta, izboljšano.
Saj pa časa in kometov imamo "dovolj". Pazi narekovaj.

sposobni so definitivno. navsezadnje je človek stopal po luni 8 let po tem, ko je gagarin letel v vesolje, oz. 8 let po tem, ko američani še ene sposobne orbitalne rakete niso imeli razvite.
da se bo pa to res zgodilo, je pa skoraj nemogoče, ker take zadeve so v manifestu dolgo prej kot 10 let prej. tudi če denar ne bi bil taka ovira, kot je zdaj.

black ice je 18. nov 2014 ob 20:35 izjavil:

vostok_1 je 18. nov 2014 ob 12:02 izjavil:

Še komentar glede potovanja do Zemlje 2.0:
fizika nam je približno že znana, vsaj do praktične mere. Morda bomo v prihodnosti tak planet tudi locirali (pravzaprav sem prepričan, da bomo). Ampak do njega potovali v naši humanoidni obliki...very little chance. Naše telo enostavno ni adaptirano za potovanje po vesolju tako fizično kot psihično. In potovati bi morali izredno dolgo...absurdno dolgo. Tko da ja, do uploada mamo Zemljo pa Mars, take it or leave it.

Nekaj podobnega so govorili ob uvedbi prvih parnih vlakov, da ljudje niso prilagojeni hitrostim nad 20 ali 30kmh (nek smešno nizka številka) in da bi višje hitrosti zagotovo vodile v smrt. A vidi sada!

med 30 in 300 je zelo majhna razlika, vidi ti zdaj razliko med 10000 in 300000

m0LN4r je 18. nov 2014 ob 21:50 izjavil:

Ni bolj problem z pospeškom in bremzanjem?

ja, kakor koli že obrneš, z zahtevano energijo, ki bi jo rabili za tako hitrost in vprašanje kolikšna bi ila natančnost in to tvoje bremzanje recimo

Človek ne bo nikoli letel...
640KB je dovolj...
eh...

vostok_1 je 18. nov 2014 ob 23:43 izjavil:

Zahtevane količine energije bi bile absurdne za tako maso in tako hitrost. V humanoidni obliki bi že zdavnaj se razkrojili ali šli totalno insane. V silicijevi ali kaki drugi pa bi to šlo...kind of.

Če uploada ali kibernetizacije ne bo v naslednjih 200 letih, potem je sončni sistem praktično naš končni obseg. Na marsu bo človeška kolonija za naselitvene namene. Na luni raziskovalna/oskrbovalna postaja in kuiperjev pas bomo izkoriščali za nekatere snovi. Vse beyond tega bo dokaj nesmiselno/nepraktično oz. bolj za raziskovalne namene.

Tule primarno vidim problem le v comm delayu. Oculus rift in zelo dobri exoskeletoni ze obstajajo. Ok, 2 problema. Stvar bi zahtevala dosti "soka" za poganjat (in kamorkoli pripeljat).

hojnikb je 18. nov 2014 ob 14:58 izjavil:

wireless prenos energije obstaja že od tesle naprej..

Al pa od njutna, ko mu je padlo jabolko na glavo!

MrStein je 19. nov 2014 ob 00:53 izjavil:

Človek ne bo nikoli letel...
640KB je dovolj...
eh...

spet neprimerno ... absurdno je to primerjati, že laiku lahko hitro postane jasno, če le malo premisli in kaj hitro lahko ugotovi kako neumno je tako primerjati

Dajmo vprašat Dannya, kaj pravi na to. :>

MrStein je 19. nov 2014 ob 16:10 izjavil:

Primerja se "predvidevanje prihodnosti" s "predvidevanjem prihodnosti".
Čisto OK.

zelo "umazano" OK, gre se za primerjave, ki so zelo nehvaležne za razlago tako avtorju kot vsem ostalim, naj naredim težavo s tem, da dam primerjave uporabnika Antonije iz ene druge teme, ki je seveda neprimerna:

najprej smo hodili peš in noben ni verjel, da lahko potujemo hitreje, potem smo udomačili konje in nismo verjeli, da lahko potujemo še hitreje, potem parni stroj, nato Ferrarija s 300 na uro in tako lahko sklepamo, da bomo enkrat tudi s svetlobno hitrostjo lahko leteli

m0LN4r je 19. nov 2014 ob 21:04 izjavil:

3km/h - 300km/h - 1.200.000.000km/h
Ja no, če ne izumremo do takrat.

ja, ko bi vsaj bilo samo v tem razmerju, je pa še problem, da tudi ta hitrost ne bi bila dovolj, če ni kaj zanimivega dovolj blizu, recimo 10 svetlobnih let potovat nekam pa vmes, da se nič ne zgodi oziroma, da potem celo zabremzaš

Že "samo" ISS kroži s hitrostjo 27.6 tisoč kilometrov na uro oz. 7 kilometrov na sekundo (glede na Zemljo).

Zemlja kroži okrog sonca pri 30-ih kilometrih na sekundo.

Sonce pa potuje po galaksiji s hitrostjo 200 kilometrov na sekundo.

pet let ni malo, kaj snjate, saj nismo v temi o kakšnem filmu

S sedanjim znanjem (pa čeprav ste sami top strokovnjaki za vesoljske odprave in pogone) je zelo težko napovedovati, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti. Pa ne mislim naslednjih nekaj let, ampak 100, mogoče 200 let. Prav tako vesolja ne moremo začeti raziskovati nekje v kakšni galaksiji (far far away), ampak v nam bližnji okolici. Vsaka taka odprava doda kamenček v mozaik razumevanja bližnjega in dalnjega vesolja in vsaka naslednja odprava lahko seže dlje in prinese nova znanja.