Škodljive programe piše približno sto ljudi na svetu

BBC - Vodja Europolove enote za internetni kriminal Troels Oerting je za BBC povedal, da je na svetu približno sto programerjev, ki pišejo zlonamerno programsko opremo. Dodaja, da jih Europol v grobem pozna, a jim čedalje teže parira.

Oerting, ki vodi enoto European Cyber-Crime Center (EC3) pri Europolu, je govoril v BBC-jevi radijski oddaji Tech Tent in poudaril, da največje težave povzroča brezmejnost interneta. Storilcem kaznivih dejanj ni treba niti obiskati držav, v katerih kršijo zakonodajo, medtem ko mora Europol sodelovati z organi pregona številnih držav, kar upočasnjuje lovljenje storilcev. Večina storilcev je z Rusije in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze, kar še otežuje preiskave. Sodelovanje z Rusijo se sicer izboljšuje, diplomatsko dodaja.

Dejstvo je, da biti internetni kriminalec ni težko. Orodja pretežno ruskega izvora resda piše kakšnih sto ljudi, a uporablja jih bistveno več. Zlonamerna programska oprema je komercializirana in jo je mogoče kupiti, potem pa jo seveda lahko uporablja vsakdo.

V drugem delu intervjuja pa je Oerting kritiziral šifriranje, ki je po njegovem mnenju v izdatno pomoč zlikovcem. Mnenja o šifriranju so sicer deljenja, Europol pa meni, da anonimnost in zasebnost nista isto in da šifriranje otežuje pregon kaznivih dejanj. Oerting slikovito primerja šifriranje s tovornjaki, ki jih ne bi mogli ustaviti ter odpreti cerade, kar seveda ni sprejemljivo. Zato previdno dodaja, da nerad govori o stranskih vratih, a da bi morali imeti organi pregona možnost dostopa do podatkov, če imajo ustrezne odredbe.

Zagovorniki pravice do zasebnosti se s tem seveda ne strinjajo. Toda afera Prism (NSA) je tako ali tako pokazala, da omenjeni dostop v resnici bolj ali manj že imajo, sodne odredbe pa sploh niso nujne.