Nova zakonodaja daje Direktoratu za telekomunikacije (TIB) pooblastila, da brez sodne odredbe blokira katerokoli spletno stran, ki predstavlja grožnjo nacionalni varnosti, javni politiki ali je potrebna za preprečevanje kaznivih dejanj. Februarska zakonodaja je blokado brez sodne odredbe sicer omogočala, a le v ozko definiranih primerih, sedaj pa je krog bistveno širši, odzivni čas pa krajši (štiri ure). TIB bo imel potem 24 ur časa, da pridobi sodno odredbo, sodišče pa 48 ur časa, da odloči. V vmesnem času pa bo stran nedosegljiva.
Poleg tega je TIB dobil tudi možnost zahtevati podatke o zgodovini brskanja kateregakoli turškega uporabnika interneta, prav tako brez sodne odredbe.
Glavna opozicijska stranka CHP opozarja, da je zakonodaja napisana preohlapno in da daje TIB-u preširoka pooblastila, ki jih je mogoče zlorabiti za blokado strani z nenaklonjeno vsebino. Februarska zakonodaja, ki je bila sicer manj stroga, je naletela na podobne očitke, saj se je Turčija takrat soočala s preiskava korupcije v najvišjih porah politike. Nasprotniki so sedanjemu predsedniku, tedanjemu premierju očitali, da je cenzura namenjena zgolj omejitvi preiskav in prikrivanju korupcije.
Zakonske spremembe, ki jih je sprejel turški parlament v ponedeljek zvečer, mora podpisati še novi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki se je na ta položaj z mesta premiera zavihtel konec minulega meseca po zmagi na volitvah 10. avgusta. Erdoğan je napovedal obširne spremembe zakonodaje, ki bodo pomagale ustvariti Novo Turčijo; sprejeti ukrepi so prvi korak in prve spremembe zakonov po prevzemu oblasti.
Vlada namerava TIB v prihodnosti podrediti nacionalni varnostno-obveščevalni agenciji (MIT), kar še krepi bojazni, da gre za pripravo terena za obračunavanje z režimu nenaklonjenimi posamezniki in mediji.
