» »

Pet let stara izmišljotina iz Wikipedije sedaj vsepovsod

Pet let stara izmišljotina iz Wikipedije sedaj vsepovsod

I just read a pop-science book by a respected author. One chapter, and much of the thesis, was based around wildly inaccurate data which traced back to ... Wikipedia. To encourage people to be on their toes, I'm not going to say what book or author. (www.xkcd.com)

Daily Dot - Peggy Parish je v Sloveniji praktično neznana in tudi neprevedena avtorica otroških knjig o Amelii Bedelia. Tudi v ZDA ni zelo znana, zato bo ena izmed prvih postaj vsakogar, ki ga o njej kaj zanima, Wikipedija - v kateri pa najdemo tudi neumnosti, ki tam vztrajajo dolga leta.

O neresnicah, ki so jih po Wikipediji povzeli drugi mediji, smo pred let že pisali. Tudi to pot se je zgodilo podobno. EJ Dickson, ki dela za Daily Dot, je davnega leta 2009 v članek o Amelii Bedelia v študentski potegavščini vpisala, da je navdih zanjo avtorica dobila od služkinje v Kamerunu, kjer da je preživela svoja mladostna leta. Služkinja naj bi bila imela ogromno zbirko pokrival z ekstravagantnim perjem. Nič od tega ni res.

Zato je bila Dicksonova zelo presenečena, ko je omenjeno dejstvo letos našla v objavi na Twitterju Molly Lambert. Začela je brskati po spletu in ugotovila je, da se je zgodba o Kamerunu razširila po vsem svetu; uporabil jo je tajvanski učitelj angleščine, znašla se je v knjigi o Judih in Jezusu, v več blogih in - intervjuju njenega nečaka. Izmišljotina je postala internetno dejstvo.

Dicksonova se je pogovarjala z enim glavnih urednikov Wikipedije, ki ji je povedal, da se to dogaja. Zlonamerno urejanje strani (vandalizem) je hitro odkrito, kadar pisci dodajo zelo neverjetne ali žaljive zgodbe. Kamerunsko otroštvo s služinčadjo pa se sliši povsem verjetno in tega dodatka ni nihče opazil, četudi ni bil podkrepljen z nobenim virom.

Seveda, če bi ga preverjali danes, bi brez priznanja Dicksonove v Wikipediji ostal, ker bi zlahka našli cel kup referenc, ki ga potrjujejo. Tovrstne potegavščine in izmišljotine niso izolirani primerki, zato je treba Wikipedijo uporabljati pametno. To ne pomeni, da je zanič, saj študije kažejo, da je vsaj tako dobra kot komercialne enciklopedije. Pomeni pa, da je Wikipedija odlična za začetno seznanjanje s področjem, medtem ko je dejstva vendarle treba preveriti še kod drugod. Seveda pa nam to nič ne pomaga, če so drugi viri kopirali Wikipedijo, pa tega niso napisali.

9 komentarjev

gruntfürmich ::

wikipedija zna bit na trenutke hudo veliko sranje. vsak jo lahko lektorira in spreminja, in učasih pri prebiranju istih pojmov se samo uprašam wtf, kam so šle informacije ki so bile še pred letom tam zapisane... ostal pa čisto brezvezni tekst.
skratka previdno z njo.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

čuhalev ::

V akademskih svetu (kar pač prebiram) Wikipedije kot reference (že samo članka) nisem zaznal. Me pa po drugi strani čudi, da se jo komu ljubi urejati kar se tiče nevsakdanjih, neživljenskih stvari.

McHusch ::

jaakaa, saj nihče ne citira wikipedije. Problem je, da ljudje preberejo fakt v Wikipediji in ga zapišejo skupaj s citatom v Wikipediji, noben pa ne gre gledat prvotne reference.

No, pa saj se isto počne tudi pri znanstvenih člankih...

Spy ::

Wikipedia je alfa in omega znanja v primerjavi s produkti splošnega slovenskega pisunstva, ki jih zaznavamo v medijih. Če bi bilo na Wikipediji objavljenih toliko naštudiranih izmišljotin in neresnic, kot jih lahko vsakodnevno prebiramo v medijih bi že zdavnaj propadla.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Spy ()

Jupito ::

Eh, učinkovitost se dandanes izplača, kajne? Temeljitost = zaostanek. Štanca štanca.
Sicer pa je samo vprašanje časa, preden bomo prišli do točke, ko se bo začela razprava o tem, da bi morda članke pisali in preverjali kar algoritmi, ki niso zmotljivi, pristranski, podkupljivi... zato pa so poceni, neutrudni (in seveda prav nič krivi, da padajo ven iste nemnosti, kot jih tlačimo not :D). Medtem se lahko vsi ostali osredotočimo na leposlovje in prodajanje dolgčasa na socialnih omrežjih. Win-win! :D
I used to be with it, but then they changed what it was.
Now what I'm with isn't it and what's it seems weird
and scary to me. It'll happen to you!

7982884e ::

To ne pomeni, da je zanič

počasi niti ne bo več treba pisati, da wikipedija ni zanič enciklopedija, ob vsakem članku, ki izpostavi katero njeno slabost.
nobena druga enciklopedija se ne more primerjati z wikipedijo, ki je verjetno glavno čudo interneta dandanes, v prihodnosti pa bodo stvari kot so wikipedija in cel kup raznih manjših drobnarij tipa khanacademy itd., razvilo v enotno internetno shrambo prosto dostopnega znanja vsega človeštva

next_byte ::

skos slišim od določenih ljudi, fb je zanič, google je bv, wikipedija ima napake, izobraževanje preko interneta je fake, itd .. ko pa prašam kaj bodo sami naredili, da bodo kej izboljšali pa rečejo ali nič, ali pa so tiho, no določeni zelo redki rečejo med vrsticami da bi mogel bit dostop do informacij omejen na knjižnice, ter da nebi smelo bit nič na spletu, še bolj skrajni bi ukinili internet.

Zdi se mi bv poslušat težake, kateri jamrajo pa nič ne naredijo v stvar pozitive ampak sejejo negativo. Koristna je konstruktivna kritika katera pripelje do boljših rešitev, ... ampak te je vse premalo.

Zgodovina sprememb…

chironex ::

next_byte je izjavil:

skos slišim od določenih ljudi, fb je zanič, google je bv, wikipedija ima napake, izobraževanje preko interneta je fake, itd .. ko pa prašam kaj bodo sami naredili, da bodo kej izboljšali pa rečejo ali nič, ali pa so tiho, no določeni zelo redki rečejo med vrsticami da bi mogel bit dostop do informacij omejen na knjižnice, ter da nebi smelo bit nič na spletu, še bolj skrajni bi ukinili internet.

Zdi se mi bv poslušat težake, kateri jamrajo pa nič ne naredijo v stvar pozitive ampak sejejo negativo. Koristna je konstruktivna kritika katera pripelje do boljših rešitev, ... ampak te je vse premalo.


Z vsem tem bi se še celo strinjal, samo zaključek je pa napačen. Nikogar dejansko ne zanima ne kritika ne rešitve. Tipičen primer je npr. FB/google sledenje prakticno pol sveta, ve se da je to problem, vmes je prišel ven Snowden, ampak googlovi in facebookovi uporabniki še vedno ignorirajo problem, češ da nimajo kaj skrivat. Enako se je npr. zgodilo z iPhone backdoorom, ne da bi japčkarji ponoreli in pribili apple na zid, da kaj takega nikoli več ne bi poskušal, vsi so začeli v en glas zatrjevati, da pa nimajo devica syncanega (kar je bil predpogoj za uporabo) z nobenim računalnikom. Bottom line, mlada generacija je čisto odpuljena, dejansko se obnašajo kot da bi imeli vsi po vrsti Stockholmski sindrom... in to je iz preprostega razloga, ker je najlazje ignorati problem ali celo napasti tiste, ki ga izpostavljajo, kot pa kaj narediti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: chironex ()

b3D_950 ::

Na to NSA itak ne trza noben, če pa že, pa zgolj zato, da se malo meša megla: http://n.twitlonger.com/show/n_1s2rb49
Zdaj ko je mir, jemo samo krompir.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Pet let stara izmišljotina iz Wikipedije sedaj vsepovsod

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
97858 (4780) b3D_950
»

Kapaciteta nasih politikov: Cvikl prepisoval iz Wikipedije (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7231940 (29838) oldguy
»

Pisci Wikipedije večidel moški

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
64736 (4194) CaqKa
»

Wikipedija spet pomagala širiti zablodo (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / --Nerazporejeno--
13914706 (11716) jype
»

Citizendium - konkurenca Wikipediji

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
153693 (2395) gumby

Več podobnih tem