Udeležba na fizikalni olimpijadi (ipho)

Po mojih izkusnjah ti delo nekoristi kaj dosti. Moras pac imeti v glavi poslihtane stvari in razumeti. Sam sem prisel letos skoraj do drzavnega v fiziki in do drzavnega v matematiki s tem da nisem pri fiziki snovi prejsnjih letnikov (1, 2, in 3 letnik smo pisali+ nekaj 4. Oz snov je itak bila vecinoma taksna ki je v sš niti povohaš ne) niti povohal. Brez zamere ampak si je pa brezpredmetno zadajati cilje kot je tvoj da bos prisel na olimpijado ker ti lahko 1 slab dan pokvari vse. Pa tudi drugace ko se spomnim niso bile naloge ravno najlazje. Dovoljeno pa imas vso literaturo. Za primer, meni je matematika bila veliko lazja pa sem v njo vlozil se manj truda (lim->0 ).
Ps. Kje si pa bil prejsnja leta?

Sam sem s tem, da vlagas trud mislil to, da tudi ce ti resis xy nalog ti nepomaga kaj dosti ce nimas "fizikalnega nacina razmisljanja". Nevem kako naj se drugace izrazim. Ja je pa dejstvo da se zelo redko kdo pripravlja na te stvari.

Osebne izkušnje glih nimam. Imel sem sošolca, kateremu je uspelo dobiti bron na MMO. S tem da je redno dobival od profesorce svojevrstne naloge, bil je vedno nad našim nivojem, moral je tudi hoditi na FMF na vaje, ki so trajale cel dan (beri: šel ob poldne na vlak, ob 11h zvečer nazaj). Prav tako so na FMF delali selekcijo iz par 10 folka, tako da so na koncu zbrali 5 dijakov in jih trenirali po več mesecev.

Za fiziko naj ne bi bilo drugače.

Ja kakor jaz vem je to tako da najboljše iz državnega pokličejo na izbirno tekmovanje, ki je recimo 3 tedne po državnem in nato tam izbereje najboljših 5 za na olimpijado. Priprave potekajo od izbirnega do same olimpijade (max. 1 mesec). Nevem od kje podatek, da imajo celo leto priprave (ali pač?). Postopek dobro vem kako deluje.
Verjamem da sam doma bolj težko kaj narediš, ker sem poskusil in preprosto potrebuješ nekoga, ki ti lahko pove trike in kakšne bljižnice, zanke pri nalogah ipd. Je možno da je na FMF kaj organizirano v tej smeri (na netu nisem najdel nič pametnega)?

potok-> vem in tudi verjamem da brez dela ni nič. Sam še vedmo mislim da je tu velik odstotek dela, nekaj pa razumevanja in ustvarjalnosti :)

A120 je 29. jul 2014 ob 21:22 izjavil:

Sam sem s tem, da vlagas trud mislil to, da tudi ce ti resis xy nalog ti nepomaga kaj dosti ce nimas "fizikalnega nacina razmisljanja". Nevem kako naj se drugace izrazim. Ja je pa dejstvo da se zelo redko kdo pripravlja na te stvari.

Kaj ti nabijaš. Ego trip much?

Resno namreč. Oba posta, ki si jih spisal, so bila u bistvu esencialno tvoja lastna samohvala. Raje napiši kaj konkretnega.

Ontopic: Treba je pač vadit in to je to. Fizika in matematika so sicer ista stvar, ampak iz totalno drugega kota razmišljanja. Razmišljanje v smeri specifične znanosti boš dobil, če se boš s tem veliko ukvarjal. Torej, naloge, vaje, karkoli.

Glavnino razmišljanja boš pa IMO dobil od dobrega profesorja. Ta lahko pomeni nič, ali pa najpomembnejši člen v tvojem življenju.

Ti kar korajžno poprimi za delo, če te stvar resno zanima potem ne vem kaj sploh sprašuješ takšne stvari. Enostavno se loti dela, trud se bo sigurno izplačal. Sploh za namen nadaljnjega študija, faks fizike ni ravno lahek!

Moje izkusnje, sicer do olimpijade nisem prisel, sem pa prisel nekajkrat visoko na drzavnem + delal sem s kar nekaj kolegi, ki so bili na tej olimpijadi (se pravi so imeli podoben ucni proces):
- Kot je jype povedal, tisti, ki smo bili med boljsimi smo se vsi dnevno ukvarjali z logicnimi problemi (matematika, logika, fizika, racunalnistvo).
- Na gimnaziji smo imeli krozek z bolj zahtevno fiziko z odlicnimi pedagogi (po 2 uri na teden, je pa vecina hodila tudi se na kaksno dodatno matematiko, programiranje ipd.) tako sem recimo videl integrale ze v gimnaziji.
- Tisti, ki so res iztopali so dostikrat imeli kaksne dr. fizike tudi za starse (in so posledicno dodatno izobrazbo dobili se doma)
- Seveda se je resevalo tudi veliko starih nalog (potem ko je bila enkrat snov znana)

- Tisti, ki so odsli na olimpijado, so imeli nekaj tednov intenzivnih vaj na fmfju.


Nocem te demoralizirati, ampak vecina ljudi, ki je slo na olimpijado, je bilo precej brihtnih za sabo pa so imeli veliko let dela. Da bi nekdo eno leto zacel delati na fiziki in kar prisel na olimpijado si ne predstavljam, niti ce si ultra genij. Super je, da ti je fizika vsec in da si tako motiviran, samo ponavadi je te stvari bolje delati po stopnickah. Jaz bi si najprej zadal, da pridem na drzavno prvnestvo, potem da dobim srebrno/zlato priznanje in ce slucajno uspe olimpijada

s tem da se redko kdo pripravlja na tes stvari nisem mislil teh ki potem dejansko gredo na olimpijado ampak vseh udelezencev tekmovanj. od solskega naprej

primorcan je 30. jul 2014 ob 10:55 izjavil:

Torej je poanta v rednem delu in vaji. Saj nekaj takega sem imel tudi v glavi. No če nimam dovolj časa za letos, pa mislim da do drugega leta (do tja je pa še slabi 2 leti), s pridnim in rednim delom lahko dosežem kakšen vidnejši uspeh.
Hvala vsem za mnenje in pomoč. Če pa ima kdo še kakšno izkušnjo, pa kar z besedo na dan :)

Lahko ti jaz naložim nekaj svojih misli ki so se mi porodile že včeraj.

V mojih očeh je tvoj cilj, priti na olimpijado, hvale vreden. Meriti visoko je pohvalno in upam da realno ocenjuješ svoje možnosti. Ampak če dolgoročno ciljaš it v fiziko je nedvomno dobro, da imaš pred očmi ne le tekmovanja ali uvrstitev v olimpijsko ekipo, ampak tudi to, kako ti bo čas, ki ga nameravaš posvetiti fiziki, RES koristil pozneje v življenju.

Najprej eno dejstvo. Študij fizike se da OK (in tudi odlično) zvozit, tudi če v srednji šoli nisi migal nič več, kot je od tebe zahtevala šola ali matura. Ampak vidiš pa, da so tisti, ki so že v srednji šoli migali z namenom, da bi znali še kaj več od znanja za maturo, od tega odnesli kar nekaj prednosti.

Najprej imaš tekmovalce. Le-ti imajo več znanja od nekoga, ki predela samo srednješolsko snov in piše maturo iz fizike z vsemi točkami. Ne vem, koliko je v resnici študij potem lažji zanje, ampak vsaj v prvem letniku se morajo posledično truditi malo manj kot ostali (tako se mi je vsaj zdelo), imajo kakšno izkušnjo več, bolj so natrenirani ipd. Ne podcenjuj tega - zdi se, da je vse, kar ti ljudje dobijo, pač malce več prostega časa napram sošolcem - ampak če tega porabijo zato da se učijo stvari bolj poglobljeno, nabirajo dodatno znanje itd., so ves čas lahko malce pred večino ljudi iz svoje generacije (beri: najboljši).

Ostanimo še malo pri tekmovalcih. Med pripravami, hojo na tekmovanja, udejstvovanjem na kakšnih naravoslovnih taborih (imaš en kup matematičnih, na katere hodijo bodoči matematiki in fiziki, ne vem pa če obstaja kakšen fizikalen tabor), se da spoznat tvoje vrstnike ali starejše študente. Le-ti so praviloma motivirani za fiziko (saj sodelujejo na tekmovanjih, so prostovoljci, itd.) in taka družba zelo koristi. Ne znam ravno obrazložit zakaj, ampak tako kot ti lahko da dober mentor/profesor zelo veliko, ti lahko tudi kompanjoni, s katerimi skupaj spoznavaš novo znanje, zelo prav pridejo (in ti njim).

Ne bi ti vedel svetovat ali pojdi tekmovat ali ne. Bi pa ti upal dat en nasvet: izkoristi čas, ki ga imaš v srednji šoli. Ker po mojih opažanjih ima povprečni srednješolec ogromno enega prostega časa, pa če se tega zaveda al pa ne.

Kot sem rekel, študij fizike se da zvozit tudi če na maturi nisi blestel. Ampak v vsakem primeru ti bo študij vzel veliko časa. Relativno dosti je predavanj, dosti domačega dela, tempo vsaj prva 3 leta ne pojenja ampak se kvečjemu stopnjuje. Vmes imaš nekaj malega prostega časa, ampak vsaj prva 3 leta ga je premalo da bi se zelo resno priučil kakšnih dodatnih spretnosti iz ničle.

Primer 1: že relativno kmalu ti postane jasno, da zna biti programiranje v navezavi s fizikalnim znanjem zelo uporabno. Programiranja se da naučit sproti, ampak verjemi, ljudje ki so se učili programirat že prej, so imeli bistveno prednost pred tistimi, ki se niso.

Primer 2: elektronika. Če se naučiš kaj takega kar se učijo kolegi na kakšnih poklicnih srednjih ti to zna kdaj kaj prav priti v fizikalnem poklicu. Sploh če nameravaš postati eksperimentalec.

Pa še dva primera, pri katerih boš morebiti dvignil obrvi.
Primer 3: Tuji jezik. Ne moreš verjet kakšne muke nekateri preživljajo ko je treba napisat seminar v angleščini. Če misliš it študirat fiziko, pa itak ciljaš na take službe, da se pisanju v angleščini ne boš mogel izognit.

Primer 4: Slovenščina. Ne moreš verjet, kakšne pisne izdelke producirajo nekateri študenti. Saj je res, da se zdi znanje slovenščine relativno nepomembno, češ, "če bom pameten bojo pa že ljudje gledal tistih par slovničnih napak", ampak predstavitev svojih izdelkov/dosežkov in prvi vtis na bralca/poslušalca šteje ogromno.

one too many ja se vedno sta II in III skupina. sam sem letos tekmoval v III in je bilo tudi nekaj snovi na regijskem ko samo gledas in si mislis ce to sploh gre izracunati(frekvenca nihanja v cevi vode s premerom 1cm ko pihnes v cev). drugi 2 sta bila znosni, navor v povezavi s kolesarjem in nekaj v uporniki. sem pa gledal resitve 2 skupine in je bila bistveno lazja.

Prvič: ignoriraj vse tiste, ki ti pravijo, da se ni vredno truditi za olimpijado. Možnosti za udeležbo na olimpijado so popolnoma realne - saj nismo na Kitajskem.

Drugič: ogromno pripomore dober profesor (fizike, matematike), ki te redno zalaga z zanimivimi izzivi. Avtor tegale besedila je recimo zakon:
http://med.over.net/forum5/read.php?27,...
Mnogi so šli na določeno srednjo šolo samo zato, da so imeli boljše profesorje. (Včasih je bilo tričetrt MMO-jevcev Bežigrajčanov.) Pocukaj svojega profesorja za rokav. Če ni dovolj ambiciozen/kompetenten, vprašaj katerega od kompetentnih profesorjev na drugi srednji šoli, če bi te vodil in te zalagal z nalogami. Vem za nekatere olimpijce, ki so si leto ali dve pred tem "dopisovali" z določenim profesorjem, ker na šoli ni bilo "pravega". Tudi kvalitetnih 70 ur pouka fizike letno je sicer precej pomembnih. Dober profesor te dejansko nauči vso snov, ki jo moraš poznati za reševanje nalog na olimpijadi (in na poti do nje), že med poukom.

Tretjič: kupi si Kladnikove učbenike za fakulteto (Visokošolska fizika 1, 2 in 3) in jih naštudiraj. Bolj poglobljeni so od "slikanic" in skečev za srednjo šolo, medtem ko so za srednješolca popolnoma razumljivi. Kupi si rešene naloge iz (regijskih, državnih) tekmovanj iz fizike in si delaj kljukice ob rešenih nalogah. Zastavi si cilj, da boš rešil večino. Če se ti pri kateri zatakne, prosi profesorja ali koga drugega za namige. Ko ti postanejo te naloge dolgočasne oz. ko ti jih skoraj zmanjka, si natisni naloge iz olimpijad in izlušči tiste, ki bi jih po snovi moral znati rešiti.

Slednjič: Pri vsem skupaj predvsem uživaj. Ne dovoli, da bi se moral zavoljo parih nalog odreči "življenju". Če boš pri reševanju trpel in boš zgrešil olimpijado, bo kruto. Če boš med reševanjem nalog užival, se boš precej naučil in ti ne bo žal "zapravljenega" časa, četudi bo za las zmanjkalo.

In sploh vse, kar je napisal Potok. Programiranje je sila uporabno. Tabori so zakon. Izkoristi čas.


Uvrstiti se na matematično olimpijado je precej bolj zahtevno in precej večja loterija. Snov nima veze s tem, kar se pri matematiki učiš v srednji šoli. Ne more ti sicer škoditi, če hodiš na njihove celoletne priprave na olimpijado (razen če te odvrne - če te to sploh zanima). Je pa fizika bolj uporabna in predvsem lažja.

Nalog se ne lotim reševati zlahka, ampak ko jih enkrat začnem, me pa kar povleče noter in res uživam. Delam jih lahko tudi par ur. To je najbrž le zaradi delavnih navad.

Hvala res še enkrat za vse napotke. Po resnici povedano nisem pričakoval takega odziva in spodbude :)

Sem že povedal malo višje, da nisem dolgo fizikalni navdušenec, zato nisem požel še nobenih uspehov. Lani sem brez priprav za malo zgrešil državnega (v I. skupini).

yacked2-> Mislim da je tale komentar povsem nepotreben. Malo si še enkrat preberi celo debato pa ti bo mogoče jasno.
Polega tega, misliš da so udeleženci olimpijade kar takoj prišli na državnega in tam poželi uspehe brez priprav?? Malo razmisli kaj govoriš. Nekje je treba začeti.

Ne gre se za to, da se vsak pač odloči. Gre se da tudi on je enkrat začel v tej smeri da bo dosegel dovolj velik nivo znanja. Jaz sem pač začel peed kratkim in mi je to pač trenutno cilj. Nevem zakaj ne bi poiskusil, če imam dovoljšno voljo in željo.
No poveš mi pa lahko kaj je potem dovolj, če ne trud in delo?? Pamet ni nič brez dela. Brezveze se prepirat :/

Po mojem je eno leto vec kot dovolj za uvrstitev, ce imas nekaj obcutka za fiziko in dovolj volje, da resis cim vec nalog s prejsnih tekmovanj. Pred kratkim je izsla nova zbirka nalog z drzavnih tekmovanj in ce resis vecino nalog tudi uvrstitev na izbirno tekmovanje ni dalec. Se bolj pomembno je pa da te naloge razumes, ker hitro ugotovis, da ima mnogo razlicnih problemov precej skupnih tock. Ce te zanima kaj vec o samih tekmovanjih ali pa kaksne naloge pisi zs.

@primorcan
Lepo je videti, da se dijak odloca ostati nadpovprecen, bravo za zagon in voljo.
Pomaga, ce imas kolega ali sosolc/ko, ki mu/ji fizika tudi lezi, tako lahko skupaj resujeta zastavljene probleme, se naucita sodelovanja v razmisljanju, pride zelo prav kasneje.
If I may, na katero solo hodis? Kakor jaz vidim srednjesolce na obali(verjetno je mersikje enaka situacija), velika vecina sili v minimalno znanje fizike, glih za ne pokvariti splosnega uspeha, da bojo starsi dali mir. V bistvu gre za kompleksen problem, kjer je predmet 'fizika' zgolj eden zelo ocitnih pokazateljev na splosno bedne situacije.

Ce imate na soli moznost dodatnega pouka ali kaksne oblike mentorstva ali drugacne usmerjene pomoci, jo izkoristi. Profesorja ali asistente vprasaj za naloge(probleme) na visjem nivoju, za kak pameten link ali kar za poglobljeno razlago ne dovolj dobro razciscene snovi. Dober profesor bo vesel takega dijaka.

Že to, da imate 1x tedensko krožek, pomeni mnogo, ne glede na zahtevnost. Profesorja lahko prosiš, če ti lahko priskrbi kakšne zahtevnejše naloge. Povej mu, da ciljaš na najvišja mesta na državnem tekmovanju.

Če profesor kakšne naloge ne zna rešiti, ga zavoljo tega še ne moreš obsojati. Ne prav pogosto, ampak včasih se še najožji krog bivših olimpijcev in organizatorjev tekmovanja pregovarja o tem, kakšna je pravilna rešitev kakšne težje naloge na državnem tekmovanju. Vzpostavi stik s kom od (bivših ali trenutnih) boljših tekmovalcev ali morda celo vprašaj na forumu. Če si vztrajen, boš vedno našel namig. Ali pa morda najprej rešiš en kup drugih nalog. In ko se vrneš nazaj na tisto, ki ti je povzročala težave, ti bo že vse jasno.

Zares imaš srečo, da te zanima fizika. Če bi si zadal za cilj priti na matematično ali kemijsko olimpijado, ti verjetno 95% profesorjev (ali več) ne bi znalo pomagati niti pri eni olimpijski nalogi. Na naši šoli smo imeli npr. srečo, da je delal prakso nek izjemno nadarjen študent, ki je poleg enciklopedije služil tudi kot izjemen pedagog. Takrat je šola "pridelala" tri olimpijce in malo morje najvišje ocenjenih raziskovalnih nalog. V drugem letniku so npr. dijaki pri njem reševali Schrödingerjeve enačbe ipd. (= nekaj, česar se verjetno niti povprečen študent kemije ne nauči). Ko je on odšel, je postopek reševanja nalog iz kemije razlagal profesor fizike

Mislim, da sem precej iznajdljiv in bom že našel neko pot

Glede matematike bi se povsem strinjal. Naloge so povsem izven konteksta srednješolske snovi.
Glede kemije jaz mislim, da ni tako. Sam vem za posameznike, ki so prišli na kemijsko olimpijado. Ubistvu gre tukaj bolj kot ne za enciklopedično znanje+malo matematike, fizike. Naša profesorica ni nek doktor kemije in velik poznavatelj. Sama pravi, da je point v tem da se doma zavzameš in narediš nekaj več (isto je pri mat in fiz). Če doma skrbno "pretuhtaš" zadeve, si kar blizu. Ne pravim da je lahko ali kar koli podobnega, vem pa da je večino povezovanje dejstev.
Fizika mislim, da bi z lahkoto konkurirala težavnosti matematike, če bi le-ta zajemala srednješolsko snov. Matematika je pač nekaj svojega.

Strinjam se da ima profesor zelo veliko vlogo pri uspehu :)

Jah ne vem, kako pa naj konkuriram... Obdelal bom vso snov, ki je potrebna (to sem pravzaprav že skoraj konec), potem pa me čaka redno reševanje nalog (se razume da težjih). Nevem kaj več bi še lahko naredil.

Prvič: nekateri udeleženci so verjetno že 4. letnik in jih prihodnje leto ne bo. Čez dve leti pa zagotovo ne bo nikogar več od letošnjih udeležencev (razen če je kdo po pomoti iz 2. letnika).

Verjetno so nekej tudi taki, ki tako kot OP vstopajo v 3. letnik pa se že eno leto pripravljajo na olimpijado.

Vitamin-B je 4. avg 2014 ob 03:05 izjavil:

Yacked2 je 3. avg 2014 ob 22:07 izjavil:

Verjetno so nekej tudi taki, ki tako kot OP vstopajo v 3. letnik pa se že eno leto pripravljajo na olimpijado.

So what. Na olimpijado greš ker si najboljši (na državnem nivoju). Zaradi mene lahko nekdo že od vrtca guli. Moj cilj je, da ga nesem tudi če ima on srečen dan jaz pa 40 vročine.

Veš približno kaka je konkurenca oz. kolko točk običajno zadostuje ter kake so naloge. Ciljaj na vrh. Ne se zanašati na slab dan drugih tekmovalcev ali pa upati na tisto 5. mesto, because most likely it ain't gonna happen.

Skratka: Če si dober, to dokaži. Če pa nisi in upaš, da se ti userje, pol pa si mogoče niti ne zaslužit it.

Še malo offtopica, ker sem ravno v navalu s psihološkimi nasveti :P
Boljši kot si, težje se ti zgodi slab dan oz. ima manj vpliva na rezultat. Da tistih bizarnih 'joj sem se zmotu, pa vedu sem nalogo, kaka nesreča' sploh ne omenjam - to ni nesreča, če si se zmotil pri računanju pač pomeni da se nisi dovolj potrudil/zverziral.

Jaz sem mel pri teoretičnem delu na ipho res slab dan (prebavne motnje, neprespana noč, med reševanjem se mi je 2x kri z nosa ulila). Skupaj s praktičnim delom je zneslo za bron. Če bi prišel nekoliko slabše pripravljen in bi se to s slabim dnem še ojačalo, bi ostal brez medalje (in pol bi mel tisti beden filing, da so te zastonj tja peljali). Če nebi imel slabega dne, bi najverjetneje še vedno ostal bron. Če bi imel super navdih (kot npr. ko sem doma odprl taiste naloge) bi lahko računal tudi na srebro. Za zlato je bil pa vložek mojega dela v pripravo hudo hudo premajhen. Za zlato bi po mojem mnenju moral snov iz vseh področij obvladati takorekoč v nulo ter dodelati karakter in spretnosti (večinoma z reševanjem nalog) do takega nivoja, da bi tudi na tak slab dan reševal s super navdihom.

Danes ni skrivnost da sem ciljal na zlato ali pa kar na zmago :P in vem, da to ni bilo realno. Vem pa tudi, da je bilo prav imeti visoke cilje. Tihi cilj mora biti postavljen višje od meje za neuspeh (v mojem primeru: da bi ostal brez medalje). Podobno, če ti je meja med uspehom in neuspehom uvrstitev na olimpijado, potem mora biti cilj zmaga na DT.

Še življenjski nasvet (pardon, I'm on fire): Če je cilj na meji z neuspehom, potem slej kot prej ostaneš razočaran, ker ti je vsaka malenkost lahko usodna - meni se je to zgodilo na faksu, ko sem imel naciljato točno želeno povprečje in je na zadnjem ustnem izpitu prof. imel poln mehur pa ni vredu sledil mojemu odgovoru pol je bla pa zmeda in vmes je odšel na WC, ko je prišel nazaj sve se ostala vprašanja fino pomenla, samo je pač zaradi prvga vprašanja naneslo 9 namesto računano 10. Pa je šlo povprečje hudiču v rit, ker je mel prof. poln mehur, ane? Tisti, ki se je prebil do sem, je verjetno že ugotovil, da ni glavni problem v prof. mehurju, ampak temu, da sem ciljal na mejo. Moral bi ciljati višje in si posledično pridelati nekaj rezerve. Hja, večkrat bi se moral poslušat :P
Ok, da se še malo navežem na citat: V tej rezervi med mejo za neuspeh in cilji je prostor za razne take bedne izjave, kot jih podaja Yacked2. Če imaš pa cilj na meji, pol ti pa take stvari lahko hitro pridejo do živega.

Glede na tvoje pisanje že iščem prijavnico za tek na 400m za poletne OI, saj če že nebom zmagal bom pa vsaj državni rekord popravil. Lahko še kaj več o sebi poveš, v katerem letniku si dosegu brom, koliko časa si se pripravljal ? a je oče oz. mati doktor fizike ?

Moj oče je ponavljal razred v OŠ. What's your point? Na olimpijado se ne uvrščajo izključno Einsteinovi potomci.

Pomaga pa, da te starši malo motivirajo, da se jim ne zdi reševanje dodatnih nalog preč vržen čas.

Yacked2 je 4. avg 2014 ob 08:40 izjavil:

Glede na tvoje pisanje že iščem prijavnico za tek na 400m za poletne OI, saj če že nebom zmagal bom pa vsaj državni rekord popravil. Lahko še kaj več o sebi poveš, v katerem letniku si dosegu brom, koliko časa si se pripravljal ? a je oče oz. mati doktor fizike ?

Če veš da si sposoben (kar glede na tvoje pisanje močno dvomim) popraviti državni rekord in morda lahko upaš na izpolnitev olimpijske norme, potem go ahead, če ne, potem pa si poišči drug izziv.

V prvem mojem postu v tej temi pa najdeš odgovore na vsa vprašanja.

Samo eno knjigo (3. del). Toplo priporočam, da rešiš 3. in 4. del.