Prvo mesto je osvojil Taehyoung Kim iz Južne Koreje, drugo- in tretjeuvrščena pa sta Kitajca. Prvih deset mest je šlo na Daljni vzhod in Rusijo, prvi Evropejec pa je bil Romun Dan Stefan Eniceicu na 18. mestu.
Tekmovalni program obsega dva dni. Prvi tekmovalni morajo udeleženci rešiti eksperimentalne naloge, ki sta bili letos dve. Pri prvi so proučevali difrakcijo na vzorcu z vijačno strukturo (podobno kot pri odkritju DNK), pri drugi pa difrakcijo v povezavi s površinsko napetostjo vode. To ni presenetljivo, saj so Združeni narodi letošnje leto posvetili svetlobi. Nalogi, za kateri so imeli pet ur časa, si lahko ogledate na uradnih straneh. Drugi tekmovalni dan so reševali teoretične naloge, ki bistveno presegajo srednješolsko snov in terjajo veliko priprav in samostojnega dela, z nalogami pa bi imeli težave tudi številni študentje fizike.
Letošnji fantastični uspeh v perspektivo postavi dejstvo, da Slovenija na mednarodni fizikalni olimpijadi še nikoli ni osvojila petih medalj. Enkrat so se resda vrnili z zlato medaljo in nekajkrat s srebrom, to pot pa prvič nihče ni ostal praznih rok. Izjemen ekipni uspeh bodo prihodnje leto gotovo skušali nadgraditi še s kakšnim srebrom ali celo zlatom.
V prihodnji dneh pričakujemo še rezultate s kemijske, matematične in biološke olimpijade, če omenimo le klasično naravoslovno četverico.
