Piratstvo v Sloveniji - nekoč

EDIT: Sem šel gledat in imamo še nekaj teh kaset, bo treba spet za foro videorekorder priklopit...

In vaša prva piratija? Zame "Jetpac" za Spectruma (48K)..iz leta 1983!!!. Posnet na kaseti od Avsenikov... So bile ceneje, kot od TDK... Čeprav mi njihova muzka nikoli ni bila všeč (pretiho)... Hehe

Tody je 29. jul 2014 ob 20:09 izjavil:

Še bolj smešen je blo to k smo mogl kasete prevrtavart preden si jih odnesu nazaj :D

Tistemu, ki je za teboj dobil kaseto ni bilo smešno, ko je moral najprej previjat ...

bambam20 je 29. jul 2014 ob 20:48 izjavil:

Tistemu, ki je za teboj dobil kaseto ni bilo smešno, ko je moral najprej previjat ...

Hja, zato so pa zadevo ob vrnitvi v videoteki pregledali, in če nisi bil priden, si moral plačati penale....

Da, da, to so bili časi ko smo Ramboja, z srbskimi podnapisi vrteli na kasetah da se je kadilo
Pa z disketami, posebno veselje, ko je ena od 12ih crknila.

Filmski krožek sredi 80-ih v OŠ.

Nekdo prinese Predatorja, Mini TV (takrat povprečnih 51cm) in VHS naprava ki je delala BŽŽŽŽŽ, medtem, ko je Arnie v ozadju trobezjal "uhaua, žnššš, whamasuckerr." Šicanje nevidneža po večini v temi in enotno zeleni džungli ni doprineslo kaj dosti k občutku, da vemo kaj približno gledamo, saj je analogni šum po ene petih kopiranjih bil grozen.

Ampak bilo je pa kul bit v filmskem krožku.

meni je res dogajalo, ko sem prvič videl, da lahko z interneta potegneš katerikoli film si želiš. To je blo zame nepredstavljivo. Ni ti bilo treba čakat, da je film prišel na tv in ni ti bilo treba it v videoteko.

Potem sem pa kmalu našel razne oglase, ki so prodajali razno razne cdje. In sem doma predlagal kot alternativo videotekam. Pa je bil fotr skeptičen... in je tipa v videoteki vprašal, če se splača.

itak je bil odgovor jasen... lol. glede na to, da je ravno internet potem v naslednjih nekaj letih uničil njegov posel.

Jaz sem imel C64 in Turbo modul II. Pa seveda šraufciger za nastavljanje glave
Igre pa sem naročal od Beosofta iz Beograda, vem da so poslali kasete po pošti, glede plačila se pa ne spomnim kako je bilo urejeno.

V SLO je bil malo po osamosvojitvi popularen DECnet prek katerega se je povezovalo večina faksov. Potem je "prišel" ARNES, ki je bil z eno nogo v internetu z drugo pa v DECnetu. Takrat je imel najhitrejšo povezavo v svet pri nas (1 Mbps). Poleg ARNESovega stenarja, je bilo še par VAX strojev z eno nogo v internetu na katerih se je dalo tako ali drugače dobiti shell account. Account na teh strojih si dobil, če si bil priden (delal na kakšnih projektih) ali pa ti ga je šeral prfoks, ki ni še točno vedel kaj bi z njim počel. Takrat se je warez zaradi počasnih in nezanesljivih mednarodnih povezav pretakal predvsem prek FSP-ja. Trajalo je pač par dni, da si dobil nek program na "našo" stran. ARNESov stenar je imel kvoto na shell accountih ravno za eno disketo, zato je bilo treba tja "poexportati" diskovje z ostalih VAX mašin, kjer si imel accounte (po možnosti brez kvote). Skompajlal si si par orodij (FSP, FTP, IRC, screen...) zalaufal in pustil en teden, da se je kaj nabralo. Potem si nabrano zvlekel domov prek SIPAXa na 9600 bps. Account na SIPAXu je imela praktično vsaka šola za potrebe COBISSa, username in password pa sta bila največkrat napisana kar na terminalu v knjižnici. Prek SIPAXa si lahko splezal na stenarjev shell account, od tam si pa domov vlekel prek zmodem protokola. Potem so prišli hitrejši modemi in večji programi in SIPAX je bil zadosti samo še za e-mail ter IRC, warez pa se je vlačil dol ponoči, ker si od 19h do 7h v isti coni plačal samo en impulz. Jaz nisem imel te sreče. Potem so se začeli že prvi poizkusi z raznimi slirpi in kasneje slipi. Leta 1994/95 je imelo nekaj srednjih šol že svoje najete linije večinoma 256 kbps. Tu se je že dalo kaj potegnit dol, če si v knjižnico uspel pretihotapiti kakšno Linux kišto pod pretvezo, da gre za raziskovalni projekt, še ppp server si si lahko postavil gor. Potem si pa plezal na to mašino prek stenarja in poganjal ppp, ko je 99% takrat internetno ozaveščenega folka uporabljalo zgolj terminalski dostop. Takrat so se tudi pojavili prvi CD-R pekači za avdio CDje, ki pa so jih nekateri izkoriščali tudi za peko podatkov. Zadeva je bila kar tricky. 1995 se je v Ljubljani pojavil tudi prvi internet cafe in sicer v KUDu FP v Ljubljani. Tam se spomnim sem vlekel dol in snemal na 23 disket Windows 95 beta. Ko sem vse skupaj prinesel domov, je bilo 5 disket FOO. Pa prvi lan party-ji so se tam odvijali, igralo se je pa Doom. Enkrat 1996 se mi zdi so na ARNESu šele zalaufali dial-up ppp. Takrat se je v SLO že dalo nabaviti prve CD-Rje, komad je koštal okrog 100 DEM. Par srednjih šol je že imelo 512 kbps najete linije, CD pekači so bili še eksotika. Filmi so prišli šele par let zatem...

BlaY0 je 30. jul 2014 ob 00:28 izjavil:

Enkrat 1996 .... Takrat se je v SLO že dalo nabaviti prve CD-Rje, komad je koštal okrog 100 DEM. Par srednjih šol je že imelo 512 kbps najete linije, CD pekači so bili še eksotika. Filmi so prišli šele par let zatem...

Leta 1997 so bili prvi filmi in prvi cdr-ji, ki si si jih lahko privoščil. Eden mojih prvih filmov je bil Stargate, še v dat formatu.

Leta 1998 sredi poletja sem si kupil pa prvi DVD-ROM in MPEG2 kartico v takratnem KEFO-tu, ko so še računalnike prodajal.

Okapi je 30. jul 2014 ob 01:06 izjavil:

Računalniške revije so bile takrat polne takšnih listingov.

Bom jutri napopal nekaj piratskih oglasov in taksnih listingov iz Mojega Mikra. Zdajle je ze malo prepozna ura :)

pijavka je 29. jul 2014 ob 12:00 izjavil:

Zanimivo. Kako je pa z internetno povezavo? ADSL je k nam prišel 2002. So uporabljali t.i. "najete linije"?

mislim, da so razni klubi študentov itd. imeli že pred 2002 flat-rate. samo ne vem pa, če adsl. vsaj tam sem ga uporabljal jaz no.

Pa '99, ko smo našli Audiogalaxy @ Wikipedia . Nikoli po tem ni več bilo music servica s tako izbiro komadov.
zakon, sploh ker si imel povezane komade tut. zal sem ga odkril tik pred crkotom.

V tistem času smo v spectrume na veliko vgrajevali reset tipke, "profesionalne" tipkovnice (ena taka se je imenovala INES) ter na napajalnike nameščali regulatorje napetosti ali pa celo odvili nekaj navojev transformatorske tuljave, da se je potem spectrum manj pregreval.

Kar pa se tiče piratiziranja se spominjam, da je firma ob nekem času omejila dostop do p2p protokolov, klasičnih strani z warezom pa takrat tudi ni bilo več. Na firmi smo takrat robo na veliko pretakali iz USENET skupin (alt.binaries.warez....) s posebnimi programi, mislim da se je eden imenoval Newsgrabber.

V začetku 90ih so bili članki v Mojem Mikru kar dobro plačani, spominjam se, da sem takrat za posamezen članek dobil honorar, ki je presegal vsoto od nekajtedenskega počitniškega dela v proizvodnji.

Ampak piratizirale so se tudi domače igre, npr. oba Kontrabanta, Zodiac strip in podobne.

Če se prav spomnim, takrat sami oglasi niso kršili zakonodaje, ampak jih je Moj Mikro ukinil, ker kot ozaveščena računalniška revija niso želeli spodbujati piratstva, ki je takrat začelo dobivati negativen prizvok. Kasneje je Moj Mikro postal poln oglasov za firme, ki so računalniške komponente prodajale tik za državnimi mejami in jih nato v Sloveniji sestavljale. Spomnim se, da je Mazzini, ki je takrat že pisal za Monitor, v eni kolumni Moj Mikro imenoval kar Moj Mlakar.

Brez piratstva v Jugi se tudi Iskra Racunalniki ne bi postavili tako prominentno na sceni kot so se. (Spiratizirani dizajni procesorjev, nelegalno preveden CP/M itd.)

Jest sem dobil "po vezi" testno serijo 5 minutnih kaset Kovinoplastike Lož, glih 2 igri za C64 sta šli gor (jasno s turbotejpom - še pomnite ←L, tovariši)

Verjetno je bil PCB layout spiratiziran, da bi šli delat svoj piratiziran procesor pa _močno_ dvomim.

ja, ampak če so oni kupl off the shelf čipovje, pa ne morm ravno govorit o piratstvu :)