Vlada 2014 -

Ne bi rekel. Dokler niso naredili štale, jih niso sovražili. To jih od takrat, ko so tajkuni postali dežurni krivci za krizo in slabe razmere.
Zaradi foušije sovražijo te, ki so zdaj na tapeti zaradi visokih honorarjev.

O.

Okapi je 16. mar 2015 ob 17:57 izjavil:

Ne bi rekel. Dokler niso naredili štale, jih niso sovražili. To jih od takrat, ko so tajkuni postali dežurni krivci za krizo in slabe razmere.
Zaradi foušije sovražijo te, ki so zdaj na tapeti zaradi visokih honorarjev.

O.

Predvsem Mazzini ne laže sam sebi, in se ne izključuje, nekak se mi zdi da je cela poanta članka da smo (skor) vsi Slovencelji isti, ne glede an to ali smo zgoraj al pa spodaj.

Saj je lepo napisal : Vsak je torej od skupnega trgal po svojih možnostih

Ne, sem citiral točno tisto, kar sem hotel. Dobesedno.

Khm...kaj pa zdaj?

Bullshit. Kdor posluje z državo naj plača s transparenco.

Musarca je pa itak tam zato, da brani svojega moža in njegove tajkunske pajdaše.

Naloga za raziskovalne novinarje: ugotoviti kdaj je bila odvetniška pisarna NPM vpisana v register odvetniške zbornice?

Hintz:
- transakcijski račun je bil odprt 15.12.2014
- poslovni subjekt je bil vpisan v sodni register 16.12.2014
- datum odprtja fiduciarnega računa: 13.2.2015
- domena pirc-musar.si je bila registrirana 14.6.2013 (to je manj relevanten podatek)

OK. Ni problema, samo maj bodo pravila igre jasna. Naj bo jasno, da je 5% in naj to velja za vse primere.

Pa še nekaj. V privat firmi programer, ki pripelje posel za pol milijona ni v 28-tem plačnem razredu.

poweroff je 18. mar 2015 ob 13:18 izjavil:

Pa še nekaj. V privat firmi programer, ki pripelje posel za pol milijona ni v 28-tem plačnem razredu.

Odvisno komu pripelje ta posel. Če ga pripelje sebi, potem dobi nogo. Če ga pripelje firmi, potem pa morda lahko računa na kakšno manjšo nagradico.

500.000 EUR niti ni ne vem kako astronomski znesek, ko se odšteje vse stroške, vključno s stroški dela, ki verjetno presegajo pol človek leta.

PaX_MaN je 18. mar 2015 ob 15:31 izjavil:

Transakcije so, ne pa tudi prejemnik ki je fizična oseba (ki ni s.p. in podobno).

Obstaja odločba IP-RS, da so izplačane otroške doklade javen podatek. Nekdo je namreč zahteval podatek koliko dobi Elka Strojan.

Zakaj torej prejemniki AH-jev niso javni podatek?

AndrejO je 18. mar 2015 ob 15:52 izjavil:

500.000 EUR niti ni ne vem kako astronomski znesek, ko se odšteje vse stroške, vključno s stroški dela, ki verjetno presegajo pol človek leta.

Ja, samo naj bo človek, ki je projekt pripeljal in na njem dela potem normalno plačan. Ne pa da pripelje pol milijona, dela na v okviru 28. plačnega razreda.

Okapi je 18. mar 2015 ob 18:00 izjavil:

Zakaj torej prejemniki AH-jev niso javni podatek?

Eni so (izplačani iz proračuna oziroma javnih sredstev), eni pa niso (izplačani iz zasebnih sredstev). V Supervizorju naj bi bili pomešani - tako vsaj trdi Pirčeva.

Naj potem univerze objavijo svojo Glavno knjigo, pa bo problem rešen.

@ AndrejO
Jaz sem očitno počasnejši, ker ne razumem tvoje replike na Okapijev post, s katerim se zelo strinjam.

In še na splošno - poraba javnega denarja zahteva 100% transparentnost minus zelo, zelo natančno določene redke izjeme.

poweroff je 18. mar 2015 ob 17:42 izjavil:

Obstaja odločba IP-RS, da so izplačane otroške doklade javen podatek. Nekdo je namreč zahteval podatek koliko dobi Elka Strojan.
Zakaj torej prejemniki AH-jev niso javni podatek?

Ne vem, kaj pa piše v tej odločbi?
(Ker KPK je tut precej meglen o pravnih podlaga ki naj bi jih izkoristil.)

matijadmin je 18. mar 2015 ob 20:22 izjavil:

Okapi je 18. mar 2015 ob 18:00 izjavil:

Zakaj torej prejemniki AH-jev niso javni podatek?

Eni so (izplačani iz proračuna oziroma javnih sredstev), eni pa niso (izplačani iz zasebnih sredstev). V Supervizorju naj bi bili pomešani - tako vsaj trdi Pirčeva.

Če Policija zaračuna za varovanje (ne mislim na kazni, ampak intervencijo na prireditvi npr. - kar lahko) zasebni družbi, še ne pomeni, da je ta denar "neproračunski". Enako je z univerzami. Ker so subjekt javnega prava.

No, za razliko od Policije se lahko javne univerze ukvarjajo tudi s pridobitnimi dejavnostmi in danes se od njih to celo pričakuje. Hkrati pa to ne izbriše "javnosti" teh zavodov, ki morajo še vedno polagati svoje račune ustanovitelju - državi. Tako, kot mora privatna firma polagati svoje račune svojim lastnikom - delničarjem.

Ne vidim tukaj neke velike znanosti. Pun intended.

AndrejO je 18. mar 2015 ob 20:49 izjavil:

matijadmin je 18. mar 2015 ob 20:22 izjavil:

Okapi je 18. mar 2015 ob 18:00 izjavil:

Zakaj torej prejemniki AH-jev niso javni podatek?

Eni so (izplačani iz proračuna oziroma javnih sredstev), eni pa niso (izplačani iz zasebnih sredstev). V Supervizorju naj bi bili pomešani - tako vsaj trdi Pirčeva.

Če Policija zaračuna za varovanje (ne mislim na kazni, ampak intervencijo na prireditvi npr. - kar lahko) zasebni družbi, še ne pomeni, da je ta denar "neproračunski". Enako je z univerzami. Ker so subjekt javnega prava.

No, za razliko od Policije se lahko javne univerze ukvarjajo tudi s pridobitnimi dejavnostmi in danes se od njih to celo pričakuje. Hkrati pa to ne izbriše "javnosti" teh zavodov, ki morajo še vedno polagati svoje račune ustanovitelju - državi. Tako, kot mora privatna firma polagati svoje račune svojim lastnikom - delničarjem.

Ne vidim tukaj neke velike znanosti. Pun intended.

Seveda se lahko univerze ukvarjajo, sam menim, a je to želeno in dobro. Narobe si me razumel.

Policija tudi trgu zaračuna svojo storitev, če jo je morala po neumnosti trga opraviti (ne gre za kazen). Samo iz tega sem speljal analogijo, policija in javna univerza sta subjekta javnega prava in se ve, komu morata polagati račune ...

Druga je, da prepovemo tržno dejavnost ali pa prepovemo izplačevanje kakršnihkoli dodatkov. Ampak predvidevam, da bo v tem primeru rezultat tak, da bodo ljudje preprosto odšli. Iz FDV poznam par primerov, ko je ljudem prekipelo in so odšli predavat v tujino ali delat v zasebni sektor. Za precej boljši denar. S seboj so seveda odnesli vse svoje reference in znanje. Posledično je fakulteta izgubila kar nekaj projektov.

Ne mores biti istocasno zaposlen na faksu in ponujati storitve, ki bi jih lahko ponujal faks, za svoj racun naokoli. Ce mi ne verjames, pejd v zasebni sektor in probaj kaj takega narediti. Pa mi sporoci, koliko casa bos imel sluzbo. Pa koliko bos placal delodajalcu po tozbi zaradi oskodovanja podjetja.

Vse tele extra storitve bi morali ponujati faksi. "Dobri profesorji" pa kot zaposleni na faksih izvajati storitve, za katere faks izdaja racune, ne "dobri profesorji" sami. Ce pa faksi na racun konkurence iz zasebnega sektorja izgubljajo ljudi, je pa to predvsem problem faksov. Naj se malo bolj potrudijo, ane? Al pa propadejo.

Niso problem toliko honorarji, kot je problem to, da se eni grejo nelojalno konkurenco na neposredno skodo delodajalca. V resni drzavi, bi ze leteli iz sluzb. Malo kasneje vracali denar in se malo kasneje placevali odskodnine.

AndrejO je 18. mar 2015 ob 21:15 izjavil:

poweroff je 18. mar 2015 ob 20:53 izjavil:

Imamo dve možnosti.

Za univerze, države in zaposlene je več možnosti, ki so za vse hkrati ugodne. Vsem je skupno to, da:
- so pravila jasna, enotna in nediskriminitorna;
- so zaposleni najprej zaposleni, delodajalec pa odloča o njihovih nagradah;
- ne omogočajo izkoriščanja delodajalčevega imena in infrastrukture za lastno komercialno dobrobit.

Zakaj se teh stvari v ULJ ni uredilo in zakaj nekateri še danes ne sprevidijo, da ni težava v zneskih, temveč v načinu kako so si te zneske izplačevali, bodo pogruntali drugi. Verjamem, da je veliko hakeljcev, vendar pa, če pogledaš tuje javne univerze, imajo te stvari očitno bolje urejene, pa zaradi tega nihče ne tolče revščine. Še najmanj pa rektorji.

matijadmin je 18. mar 2015 ob 20:54 izjavil:

Seveda se lahko univerze ukvarjajo, sam menim, a je to želeno in dobro. Narobe si me razumel.

Prav sem te razumel, a vendar mi je primerjava čisto mimo, ker vsakdo ve zakaj se ne sme najemati policistov za zasebno varovanje in davčnih inšpektorjev za davčno svetovanje.

Policiste se najema (pri čemer gre za nelojalno konkurenco in celo diskriminacijo). Pa, četudi ti misliš, da se ne. Zakaj se ne sme inšpektorjev, mi je jasno.

AndrejO je 18. mar 2015 ob 21:15 izjavil:

No, nekaterim to res ni jasno, še zlasti ne pri inšpektorjih, ampak vseeno. Primerjava je zanič.

Lahko je zanič, a samo zato, ker policist ne more takega posla pripeljati v PP, temveč kapne, ker ima ta krajevno pristojnost.

AndrejO je 18. mar 2015 ob 21:15 izjavil:

Univerze lahko primerjaš recimo z UKC, z Arnes, z IJS in še s kakšnim javnim zavodom. In čisto vsem tem je skupno, da so stvari urejene ad-hoc in, da nihče ne bo vedel, če predstojniki in njihovi "bližnji" odsotnost jasnih in korektnih pravil za nagrajevanje in konkurenčno delo izkoriščajo za pridobitev osebnih koristi, dokler ne bo nekdo v njihove sezname vtaknil svoj nos. In glej ga zlomka, skoraj povsod kjer se je do sedaj vtaknilo nos, je nekaj zasmrdelo.

Se strinjam.

AndrejO je 18. mar 2015 ob 21:15 izjavil:

Zakaj se teh stvari v ULJ ni uredilo in zakaj nekateri še danes ne sprevidijo, da ni težava v zneskih, temveč v načinu kako so si te zneske izplačevali, bodo pogruntali drugi. Verjamem, da je veliko hakeljcev, vendar pa, če pogledaš tuje javne univerze, imajo te stvari očitno bolje urejene, pa zaradi tega nihče ne tolče revščine. Še najmanj pa rektorji.

Saj točno to jaz pravim.

Debata gre zdaj v napačno smer. Debata gre v to ali je Supervizor zbirka osebnih podatkov ali ne, ali ga zapreti ali ne. Pravo vprašanje pa je kako te stvari urediti da bodo pregledne in poštene.

Daedalus je 18. mar 2015 ob 22:14 izjavil:

Ne mores biti istocasno zaposlen na faksu in ponujati storitve, ki bi jih lahko ponujal faks, za svoj racun naokoli.

Verjetno nisi prebral kaj sem napisal. Ne govorim o tem, da bi za svoj račun ponujal storitve naokoli. Govorim, da bi storitve izvajal v okviru fakultete. In kot sem poudaril - fakulteta mora imeti nekaj od tega.

Daedalus je 18. mar 2015 ob 22:14 izjavil:

Vse tele extra storitve bi morali ponujati faksi. "Dobri profesorji" pa kot zaposleni na faksih izvajati storitve, za katere faks izdaja racune, ne "dobri profesorji" sami.
...
Niso problem toliko honorarji, kot je problem to, da se eni grejo nelojalno konkurenco na neposredno skodo delodajalca.

Zdaj, treba je razčistit par stvari.

Kot prvo, izdelava neke zelo aplikativne zadeve ni naloga faksa. Zato to ne more predstavljati nelojalne konkurence. Nelojalna konkurenca je visokošolsko izobraževanje, izvajanje temeljnih raziskav, itd. Če pa en ekonomist naredi anketo o zadovoljstvu kupcev kruha pekarne X, pa to ni dejavnost, za katero bi bil faks v osnovi registriran.

Druga zadeva je pa, da je seveda smiselno, da faksi komercialno ponujajo tudi take storitve. Ampak vprašanje je, kdo jih bo izvajal. Namreč, profesor mora za svojo osnovno plačo učiti. In to je to. Če mu faks naloži dodatno delo - sploh tako, ki ne sodi v osnovno dejavnost faksa - profesor lahko to delo komot zavrne.

Banalen in trapast primer: športni faks se začne ukvarjat s selitveno dejavnostjo in od svojih profesorjev zahteva, da začnejo nosit omare. Ali pa glasbena akademija želi igrati na lokalni vaški veselici.

Profesor to lahko to komot zavrne. Lahko se pa dogovori, da bo za to delo dodatno plačan. Kar pravim jaz je, da ni s tem nič narobe. Če je sistem jasen, pregleden in pošten. In ne, ne zdi se mi smiselno, da bo profesor za špilanje na vaško veselici plačan v okviru svojega plačnega razreda, sploh če bo faks za to dobil pol milijona. V tem primeru se mi ne zdi nič narobe, da profesor dobi 100 EUR na uro, pa čeprav je njegova "proračunska" postavka 2 EUR na uro.

Ja, to je pa druga stvar. Lahko se tudi odločimo, da bodo fakultete postale neke vrste podjetja.

Seveda pa verjetno potem zaposleni pričakujejo tudi ustrezne plače...

Kot prvo, izdelava neke zelo aplikativne zadeve ni naloga faksa. Zato to ne more predstavljati nelojalne konkurence. Nelojalna konkurenca je visokošolsko izobraževanje, izvajanje temeljnih raziskav, itd. Če pa en ekonomist naredi anketo o zadovoljstvu kupcev kruha pekarne X, pa to ni dejavnost, za katero bi bil faks v osnovi registriran.

Druga zadeva je pa, da je seveda smiselno, da faksi komercialno ponujajo tudi take storitve. Ampak vprašanje je, kdo jih bo izvajal. Namreč, profesor mora za svojo osnovno plačo učiti. In to je to. Če mu faks naloži dodatno delo - sploh tako, ki ne sodi v osnovno dejavnost faksa - profesor lahko to delo komot zavrne.

Zakaj to delo potem opravljajo polno zaposleni profesorji? A ni žalostno, da se morajo difovci ukvarjati s selitvami pohištva, ko imamo toliko brezposelnih.

V resnici trdim, da se vsaj nekoliko sprenevedaš. Gre za posle, ki jih dobri profesorji dobijo predvsem zato, ker imajo dostop do sredstev fakultete. Tista o tem kako dobri profesorji nimajo drugih dolžnosti razen poučevanja je pa tudi malo intelektualno neiskrena, kali?

Čuj ti f Sloveniji si.

Edini, ki je kaj takega zmožen je portal podcrto.si

Okapi je 19. mar 2015 ob 11:03 izjavil:

Namreč, kaj točno so delali, kakšna je bila urna postavka za honorarno delo (ali na avtorsko polo). Ker bi se hitro izkazalo, da so bile bodisi urne postavke astronomske (recimo 2-3x višje od tistih za redno profersko delo), ali pa so plačali toliko dodatnih ur, da bi morali profesrji delati cele mesece po 20+ ur na dan, če so res delali izven službenega časa.

Kako se že obračunava raziskave ali pa recimo strategije in arhitekture na ure in avtorske pole?
(pri tem ne da ravno podpiram tovrstno avtorovanje, ki pogosto nima niti značilnosti avtorskih del, ampak komodificiranje čisto vsega je pa še hujša neumnost)

Kakšno vezo ima tukaj odnos do intelektualnega dela? Povsem enak vihar javnosti bi bil, če bi se za takšne zneske in na takšen način dela in izplačil nosile omare.

Ne razumem pa, kakšno vlogo naj bi tukaj sploh imela fakulteta? Če Microsoft pride do profesorja (ali pa nosača omar v privatnem podjetju) in mu ponudi delo, ki ga je ta spodoben opraviti v privatnem času in se ne tepe z kakšno konkurenčno prepovedjo, ni nobene potrebe po izplačilih oz. posredovanju fakultet.

poweroff je 19. mar 2015 ob 10:31 izjavil:

Ja, to je pa druga stvar. Lahko se tudi odločimo, da bodo fakultete postale neke vrste podjetja.

Seveda pa verjetno potem zaposleni pričakujejo tudi ustrezne plače...

Zakaj pa kot profesorji naj ne bi pričakovali ustreznih plač ...?

Jaz vidim rešitev samo v sistemski ureditvi nagrajevanja in tudi iz naslova poslovnega uspeha, čeravno bi bil bolj vesel, da za to univerze ustanavljajo po principu javno zasebnega partnerstva inštitute idr. raziskovalno razvojne subjekte zasebnega prava, profesorji idr. raziskovalci (sočasno zaposleni na univerzi) pa pri njih ne smejo biti zaposleni (si morajo izplačevati "zasluge" prek dobro urejenega sistema nagrajevanja znotraj univerze).

Plače pa rabijo vsi "ustrezne", poštene za svoje delo in dobre. Sicer sistem vodi po potah negativne kadrovske selekcije in stranpotah zaslužkarstva. Vendar mora biti tor razlika do "ustreznega" ali drugače rečeno dobrega plačila urejena prek nagrajevanja za uspehe (ne samo objave v reviji, ki so jo ustanovili s prijatelji pri subjektu, katerega je ustanovila mati ustanova, nadzorujejo pa sami sebe).