Število diplomantov iz informatike in računalništva v ZDA
Slo-Tech - Leto 2000 je bilo slabo leto za študij računalništva in informatike, saj se je ravno razpočil borzni balonček IT-podjetij, zato je vpis začel upadati. Začel se je velik razmah finančne industrije in ameriški študentje so si hitro izračunali, da je mogoče z delom na Wall Streetom zaslužiti bistveno več. Do leta 2007 je število diplomantov s področja računalništva v ZDA upadlo na osem tisoč, kar je 60 odstotkov manj kot leta 2003. Potem pa je nastopila huda recesij, ki ne le zdesetkala finančne inštitucije in njihove dobičke, ampak je tudi precej omajala ugled ekonomistov, bančnikov in borznih posrednikov.
Predstojnik oddelka za računalništvo na Stanfordu je tako leta 2008 ugotavljal, da se utegne trend obrniti. IT-jevcev je primanjkovalo, finančna industrija pa je pokala po šivih, še zlasti v pokrizni dobi. Glede na napovedi čedalje višjega povpraševanja po strokovnjakih s tega področja, je napovedal povečan v vpis v tehnične programe.
V izobraževanju se rezultati vsakršnih sprememb kažejo z akademsko zamudo in šest let pozneje ugotavljamo, da si je v ZDA vpis v računalniške programe opomogel. Lansko leto se je število diplomantov povečalo nazaj na 12.500, kar je le še 10 odstotkov manj kot v letih 2003-2004. To predstavlja 13-odstotno rast v zadnjem letu in že šesto zaporedno leto z rastjo. Trend se bo nadaljeval še vsaj štiri leta, saj raste tudi vpis.
Študentje se torej v veliki meri odločajo za študij področij, kjer si lahko obetajo dobro zaposlitev. V ZDA je to še dosti očitneje kot pri nas, ker tam študij ni zastonj in ga vsi razen najboljših (s štipendijami) ali najbogatejših končajo s posojilom, ki ga je treba odplačati. Ali je to dobro, pa je povsem drugo vprašanje.
Definitivno ne bo več toliko vpisa na smeri, kjer samo mešajo luft ala predšolska vzgoja ipd., kjer narediš skoraj pol faksa samo s seminarskimi nalogami.
Tudi pri nas je povečano zanimanje očitno, saj je zadnja leta npr. na FRI prišlo več deklet kot kdajkoli prej. Ta so v gimnaziji v povprečju boljša od fantov, zato pri vpisu tudi brez problemov izrinejo Vegove maturante, ki povprečijo tam nekje pod povprečjem.
Eh no, omejitve na FRI so bolj simbolične kot kaj drugega. Kdor ne doseže tistih dobrih 60 pik na maturi (+ ocene) res nima kaj iskati na keremkoli resnejšem faksu. Je pa na FRI-ju ta rast št. posameznikov ženskega spola in prizadevanja za to res očtino. Na vseh informativnih dneh konkretno izpostavljajo ženski spol (programe predstavlja ženska, brošurica je večinoma spisana v ženskem spolu, na slikah so večinoma ženske...). Na FERI-ju nisem dobil občutka take "emancipacije" žensk in podiranja tabujev o računalništvu kot striktno moškem športu.
Se število razpisanih mest za študij računalništva v SLO manjša ( http://www.vpis.uni-lj.si/ // FRI, FERI ), medtem ko rast števila prijav ni ravno očitna.
Eh no, omejitve na FRI so bolj simbolične kot kaj drugega. Kdor ne doseže tistih dobrih 60 pik na maturi (+ ocene) res nima kaj iskati na keremkoli resnejšem faksu. Je pa na FRI-ju ta rast št. posameznikov ženskega spola in prizadevanja za to res očtino. Na vseh informativnih dneh konkretno izpostavljajo ženski spol (programe predstavlja ženska, brošurica je večinoma spisana v ženskem spolu, na slikah so večinoma ženske...). Na FERI-ju nisem dobil občutka take "emancipacije" žensk in podiranja tabujev o računalništvu kot striktno moškem športu.
Se število razpisanih mest za študij računalništva v SLO manjša ( http://www.vpis.uni-lj.si/ // FRI, FERI ), medtem ko rast števila prijav ni ravno očitna.
Na FRIju ni problem vpis v 1. letnik. Problem je umetna redukcija števila študentov kasneje, ker ni prostora/volje. No mogoče bo nova stavba kaj izboljšala? Ker to da je 150+ vpisanih in jih lahko 60 napreduje v 3. letnik (takšna je bila situacija 5 let nazaj recimo) je pač smešno.
Eh no, omejitve na FRI so bolj simbolične kot kaj drugega. Kdor ne doseže tistih dobrih 60 pik na maturi (+ ocene) res nima kaj iskati na keremkoli resnejšem faksu. Je pa na FRI-ju ta rast št. posameznikov ženskega spola in prizadevanja za to res očtino. Na vseh informativnih dneh konkretno izpostavljajo ženski spol (programe predstavlja ženska, brošurica je večinoma spisana v ženskem spolu, na slikah so večinoma ženske...). Na FERI-ju nisem dobil občutka take "emancipacije" žensk in podiranja tabujev o računalništvu kot striktno moškem športu.
Se število razpisanih mest za študij računalništva v SLO manjša ( http://www.vpis.uni-lj.si/ // FRI, FERI ), medtem ko rast števila prijav ni ravno očitna.
Ko sem v 90. letih študiral računalništvo v ZDA, je bilo v letniku več kot polovica žensk.
v 90ih letih v SLO folk niti ni imel računalnika. samo g33ki so vedli za te škatle. in med g33ki ni blo punc
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Na FRIju ni problem vpis v 1. letnik. Problem je umetna redukcija števila študentov kasneje, ker ni prostora/volje. No mogoče bo nova stavba kaj izboljšala? Ker to da je 150+ vpisanih in jih lahko 60 napreduje v 3. letnik (takšna je bila situacija 5 let nazaj recimo) je pač smešno.
Hm zanimivo opažanje, morda so ravno zato letos v drugem letniku zamenjali Kodeka pri ARS in ORS, ki je bil verjetno glavni filter prehodnosti iz 2. v 3. letnik.. Sedaj bo pač plac, tako da jih lahko več naprej spustijo.
Kar se pa tiče punc: V prvem semestru prvega letnika jih je bilo nekaj, od tega precejšen delež tistih iz IŠMRja, proti koncu semestra pa vse manj. V drugem letniku se potem pomeša z ponavljalkami, a številka ostane nizka...
@Mufasa: Na FRI se uči CS, ne pa programiranje. In vsaka čast tistemu, ki poleg rednega študija FKKT/FMF še doseže znanje in razumevanje kaj se dogaja v ozadju iz programiranja, kot nekdo, ki naredi FRI. Pa ne razumet, kot da je na FRI tako hud nivo znanja, samo svoj čas pa vseeno zahteva. In pri bolonjcu ga načeloma nimaš na pretek.
Tisti, ki ni mogel narediti tistih simpl ARS1 in ARS2 si pač ne zasluži priti blizu CS diplome.
To da nisi sposoben razumeti nekaj tako osnovnega kot je delovanje preprostega CPUja je pač totalen fail za kakršno koli CS kariero.
Jaz sem se Kodeku izognil, tako da ne bom preveč pameten, ampak ustno izročilo pravi, da si pač če si hotel narediti izpit moral znati na pamet njegovo knjigo. Se jih je letos veliko vrnilo delat ARS in ORS, ker pač prek Kodeka niso mogli in sem dobil občutek, da jih je večina tistih z lahkoto naredila.(ARS)
No verjetno je bilo precej tudi takih, ampak fer pa njegovemu odnosu verjetno težko rečeš. Anyway, sem zadovoljen, da imamo letos prof. Bulića, ki odlično razlaga in vsaj zaenkrat deluje izredno korektno.
Tisti, ki ni mogel narediti tistih simpl ARS1 in ARS2 si pač ne zasluži priti blizu CS diplome. To da nisi sposoben razumeti nekaj tako osnovnega kot je delovanje preprostega CPUja je pač totalen fail za kakršno koli CS kariero.
Subjektivna in posplošena trditev, ki ji ne morem dati "+1". Strinjam se s poznavanjem računalniške arhitekture, ker je vse preveč programerjev/razvijalcev, ki so jim osnove delovanja računalnika španska vas. Taki si imho ne zaslužijo diplome iz računalništva (na priznani fakulteti seveda).
V moji generaciji je bila večina takih. Dvomim da se je kasneje kaj izboljšalo.
Kodek ni bil fer samo za tiste, ki se pač niso naučili. Kot vsak drug profesor. Saj je sistem ocenjevanja povedal na prvi uri.
Sicer sem na njegovih izpitih dobival 9ke, a se mi vseeno zdi, da je bil eden izmed manj fer profesorjev. Poleg tega je bil takrat tudi rekorder v zamujanju.
Mi lahko kdo pove kakšen teoretičen predmet na FRIju, ki je dejansko uporaben, ko si Arhitekt/Developer?
ARS1 & ARS2 to pač ni imho, razen če si kak embedded programer.
Diskretne strukture, potem je bil en predmet o gramatikah, nekaj o prevajalnikih, optimizacijske metode in še polno drugega. Vse te stvari lahko zelo koristno uporabiš.
Tudi ARSa nista brezveze, saj ti povesta precej o tem, kaj se dogaja v ozadju.
Če si script kiddy, ki dela to cel ljubi dan, kjer hitrost ni pomembna, potem sta ARS1 in ARS2 res malo brez zveze.
Če se greš pa kako bolj resno programiranje, kjer je optimizacija pomembna, potem ti poznavanje arhitekture CPU pride prav.
Seveda pa ne bo predaval zadnjega "top shit" procesorja, ker praktično nobeden niti ne pozna osnov. Zato bi lahko začel z Z80.
Kodek zamujal? V mojih časih ne. Pravzaprav niti ni pustil vstopa v predavalnico potem ko je zaprl vrata. Je pa zjebal nekaj folka zaradi njihove arogance, to pa drži. V mojih časih je bil tam nekdo, ki je že 10x padel oba izpita, ker je Kodeka nadrla kot mladega mačka, ko je padel izpit. Je znal biti malo maščevalen. Zato je imel pa z otalimi mir ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Mi lahko kdo pove kakšen teoretičen predmet na FRIju, ki je dejansko uporaben, ko si Arhitekt/Developer?
ARS1 & ARS2 to pač ni imho, razen če si kak embedded programer.
Sammy je napisal nekaj, samo nevem a predmeta APS1 in 2 ni več? Algoritmi in podatkovne strukture namreč. Znanje od tu mi osebno še najbolj prav pride in vidim pri drugih ki tega niso naredili, da jih malenkost baše.
Se pridružujem mnenjem, da če ne znaš narediti ARS-a, nimaš kaj iskati na CS študiju. In ja, Kodek je bil fer, če si ti bil fer (in si nisi obnašal kot mlado govedo).
Za vse tiste, ki se pritožujete koliko predmetov na FRI/FERI ni uporabnih po faksu... Ne vem za druge, ampak nam so takoj v prvem letniku povedali (po mojem je bil Zimic), da je diploma s tega faksa predvsem dokaz, da smo dovolj inteligentni, vestni in vztrajni, da pridemo čez ovire in faks naredimo. Kar se mi zdijo precej pomembne lastnosti v življenju na splošno, za službo pa še bolj.
V razmislek tisti generaciji, ki je trenutno v letih, kjer zaradi pomankanja izkušenj teh razmislekov večinoma še ne zmorejo v celoti razumeti: http://www.nytimes.com/2014/04/20/opini...
"The first and most important thing is to be explicit and willful in making the decisions about what you want to get out of this investment in your education." It's a huge investment of time, effort and money and people should think "incredibly hard about what they're getting in return."
Je pa zjebal nekaj folka zaradi njihove arogance, to pa drži. V mojih časih je bil tam nekdo, ki je že 10x padel oba izpita, ker je Kodeka nadrla kot mladega mačka, ko je padel izpit. Je znal biti malo maščevalen. Zato je imel pa z otalimi mir ...
Jaz bi mu samo rekel, da se tudi drugi znamo mascevati na tak ali drugacen nacin...
Se pridružujem mnenjem, da če ne znaš narediti ARS-a, nimaš kaj iskati na CS študiju. In ja, Kodek je bil fer, če si ti bil fer (in si nisi obnašal kot mlado govedo).
Za vse tiste, ki se pritožujete koliko predmetov na FRI/FERI ni uporabnih po faksu... Ne vem za druge, ampak nam so takoj v prvem letniku povedali (po mojem je bil Zimic), da je diploma s tega faksa predvsem dokaz, da smo dovolj inteligentni, vestni in vztrajni, da pridemo čez ovire in faks naredimo. Kar se mi zdijo precej pomembne lastnosti v življenju na splošno, za službo pa še bolj.
Ta cas bi rajsi investiral v konkretno ucenje, kar podjetja potrebujejo. Vse ostalo teorijo in balast se da sproti nauciti. Tapravi programerji ne potrebujejo faksa, jih vsaj 10 poznam, ki so top programerji in niso niti ure presedeli na faksu.
Ta cas bi rajsi investiral v konkretno ucenje, kar podjetja potrebujejo. Vse ostalo teorijo in balast se da sproti nauciti. Tapravi programerji ne potrebujejo faksa, jih vsaj 10 poznam, ki so top programerji in niso niti ure presedeli na faksu.
Računalništvo ni samo programiranje. So še druge zadeve. Sam rabim to v 30% primerov. V ostalih 70% rabim drugačno poglobljeno znanje. Programiranje je samo zaključek.
Malo težko se je tudi učiti stvari, ki jih podjetja potrebujejo. Saj dostikrat komaj sami vedo kaj počnejo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Ta cas bi rajsi investiral v konkretno ucenje, kar podjetja potrebujejo. Vse ostalo teorijo in balast se da sproti nauciti. Tapravi programerji ne potrebujejo faksa, jih vsaj 10 poznam, ki so top programerji in niso niti ure presedeli na faksu.
Ravno obratno! Vse, kar podjetja potrebujejo se lahko vedno sproti naučiš pod pogojem, da poznaš teorijo. Učenje teorije pri delu je bodisi obsojeno na neuspeh, bodisi boš za knjigo "pregulil" toliko časa, kot ga bi tudi sicer na faksu.
Če brez dokaza privzamem, da Google za programerje zaposljuje "taprave" in ne "šrot", potem je teh tvojih 10, ki jih poznaš, okoli 14% populacije "tapravih programerjev". Mislim pa, da je to verjetno na zgornjem robu in je v celotni populaciji delež bistveno nižji.
Če se greš pa kako bolj resno programiranje, kjer je optimizacija pomembna, potem ti poznavanje arhitekture CPU pride prav.
Mi daš en pogost RL primer? Ko se recimo odločiš za eno arhitekturo (RISC vs CISC, ARM vs x86 vs Itanium)...pri programiranju/načrtovanju mobile/desktop/server projektov?
Tole se bere kot da so se v zadnjih letih marsikaj naučili. Moja izkušnja z google intervjuji je bila precej drugačna, je pa res, da je od tega že več kot 8 let.
Mi daš en pogost RL primer? Ko se recimo odločiš za eno arhitekturo (RISC vs CISC, ARM vs x86 vs Itanium)...pri programiranju/načrtovanju mobile/desktop/server projektov?
Danes se piše za že narejene sisteme. Hardware razvijajo samo še veliki playerji ...
Danes je hardware že tako dober da je precej prejšnjih slabih programerjev kar naenkrat postalo dobrih. Jih pač rešuje performance hardwara.
Zato tudi optimizacij praktično več nihče ne dela, razen v kakem embedded svetu kjer je lahko 10 centov razlike v ceni hardwara odločilno.
Vsi "top shit" programerji za neke strežniške aplikacije pa ponavadi rečejo da rabijo hitrejši strežnik ali hitrejšo mrežo ali hitrejši disk, ali črnca, ki mora pritiskat na gumbe. Skratka problem prenesejo na stranko. V svojem času sem par takih malo zatolkel ...
Tudio razvoj hardwara ki se ga gredo danes slovenske firme, je popolno metanje denarja stran, če ni ravno res neka specifika. Ki pa ponavadi ni. Splošne zadeve kot BeagleBoard ali Raspberry Pi imajo precej boljšo softversko podporo kot jo lahko ima custom hardware.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Tisti, ki ni mogel narediti tistih simpl ARS1 in ARS2 si pač ne zasluži priti blizu CS diplome.
To da nisi sposoben razumeti nekaj tako osnovnega kot je delovanje preprostega CPUja je pač totalen fail za kakršno koli CS kariero.
Jaz sem se Kodeku izognil, tako da ne bom preveč pameten, ampak ustno izročilo pravi, da si pač če si hotel narediti izpit moral znati na pamet njegovo knjigo. Se jih je letos veliko vrnilo delat ARS in ORS, ker pač prek Kodeka niso mogli in sem dobil občutek, da jih je večina tistih z lahkoto naredila.(ARS)
Ni blo treba znat na pamet (ala ekonomika), treba je bilo znat vse kar je bilo v knjigi in razumet. Big difference. Sicer sem trikrat delal izpit, ampak zdaj poznam razumem hardware bolj kot 95% folka ki programira. Mi je pa eden od profesorjev razlozil da FRI ni vec pol kurca vreden (in ostali faksi isto) odkar so spremenili financiranje iz stevila vpisanih studentov na stevilo studentov, ki prehaja naprej. Torej vsi faksi imajo mocno financno incentivo, da spuscajo folk naprej. Kaj to naredi iz kvalitete izobrazbe je jasno. Na profesorje se pritiska, da mora dolocen procent naredit pa tut ce si ne znajo vezalk zavezat (in to naredi ful problem tam kjer ni omejitev). In ta bolonjc je horse shit, podaljsana srednja sola. Ta profesor je rekel "se malo pa bomo pri vratarju stemplal diplome".
Za vse tiste, ki se pritožujete koliko predmetov na FRI/FERI ni uporabnih po faksu... Ne vem za druge, ampak nam so takoj v prvem letniku povedali (po mojem je bil Zimic), da je diploma s tega faksa predvsem dokaz, da smo dovolj inteligentni, vestni in vztrajni, da pridemo čez ovire in faks naredimo. Kar se mi zdijo precej pomembne lastnosti v življenju na splošno, za službo pa še bolj.
To je nekak namen vsakega faksa ... ampak od nekoga, ki konca studij bi pricakoval tudi kaj vec prakticnih znanj, mogoce kaj vec znanj iz tehnologij, ki se trenutno uporabljajo ipd ... ne me narobe razumet, tudi sam sem bivsi FRIjevec in sem se kasneje moral v razlicnih sluzbah nauciti prakticno vsega, kar sem delal ... danes dobro desetletje odkar sem zadnjic prestopil prag FRI uporabljam pri svojem delu prakticno samo znanja, ki sem si jih pridobil naknadno sam. Mogoce bi kdo celo mislil, da je to normalno, vendar ni ... predstavljaj si naprimer druge univerzitetne poklice, naprimer strojnike, mikrobiologe, kemike, farmacevte .. kaj ce bi se vsi ti morali vsega nauciti "po faksu" ... racunalnistvo ni nobena izjema, ki bi to upravicevala ali dovoljevala zaradi stroke same ... edina izjema tukaj je FRI s svojim programom/kadrom.
To je nekak namen vsakega faksa ... ampak od nekoga, ki konca studij bi pricakoval tudi kaj vec prakticnih znanj, mogoce kaj vec znanj iz tehnologij, ki se trenutno uporabljajo ipd ...
ne me narobe razumet, tudi sam sem bivsi FRIjevec in sem se kasneje moral v razlicnih sluzbah nauciti prakticno vsega, kar sem delal ... danes dobro desetletje odkar sem zadnjic prestopil prag FRI uporabljam pri svojem delu prakticno samo znanja, ki sem si jih pridobil naknadno sam.
Torej je tvoj očitek predvsem ta, da delaš stvari za katere ne potrebuješ visoke izobrazbe. Tvoja rešitev pa je, da je potrebno visoko izobrazbo poneumiti.
... racunalnistvo ni nobena izjema, ki bi to upravicevala ali dovoljevala zaradi stroke same ... edina izjema tukaj je FRI s svojim programom/kadrom.
Edina izjema so osebe, ki jim ni nerazumno za nezahtevno tehnično delo zahtevati osebo z univerzitetno izobrazbo. Edina žalost je, da se je dalo in se da skozi FRI priti tako "poceni", da je takšnih diplomirancev dovolj na razpolago, ker sami pri sebi vedo kaksen je resničen domet njihovega znanja.
Ko pa bo za kuharja tipična zahteva univerzitetna diploma na področju organske kemije, bo pa se bo še kakšna fakulteta postavila ob bok FRI.
Ljudsko mnenje, da sta informatika in računalništvo pretežno programiranje, je tudi en takšen simptom nerazumevanja in podcenjevanja stroke.
FRI == programiranje ker drugih jobov v računalništvu v sloveniji ni.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Po mojem je vsaj predmet programiranja (ne vem, kaj imajo zdaj, za moj čas je to bil Oberon) vreden pozornosti. Tam se namreč naučiš osnov programiranja; ko le-te enkrat obvladaš, se lahko naučiš VSAKEGA programskega jezika. Ker so vsi v osnovi bolj ali manj isti.
ravno končujem 1. stopnjo na FRI-ju (VŠ). namen sem imel nadaljevati na 2. stopnji, zdej sem pa zvedel za sprejemne izpite. se mogoče tu komu svita kok zaj**** bi lohka bli te sprejemci?
Btw, a možnosti, da je nekdo n-krat prišel slabo pripravljen na izpit, ne dovolimo? Ker po taki inerciji potem imamo ljudi z diplomo, ki nimajo pojma o pojmu.
Btw, a možnosti, da je nekdo n-krat prišel slabo pripravljen na izpit, ne dovolimo? Ker po taki inerciji potem imamo ljudi z diplomo, ki nimajo pojma o pojmu.
Najbrz te fukne na ustnem, ker na pisnem te ne more fuknit, ce si pravilno resil nalogo.
ravno končujem 1. stopnjo na FRI-ju (VŠ). namen sem imel nadaljevati na 2. stopnji, zdej sem pa zvedel za sprejemne izpite. se mogoče tu komu svita kok zaj**** bi lohka bli te sprejemci?
Če se bojiš sprejemcev, potem raje ne hodi.
Ker najbrž ne znaš dovolj ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
. Sedaj bo pač plac, tako da jih lahko več naprej spustijo. 