☰

» »

Finančna kriza dviguje vpis v študije računalništva

1
2
3

jakan123 ::

Blinder je izjavil:

FRI == programiranje ker drugih jobov v računalništvu v sloveniji ni.

Seveda so.

johnnyyy ::

Invictus je izjavil:


Tudio razvoj hardwara ki se ga gredo danes slovenske firme, je popolno metanje denarja stran, če ni ravno res neka specifika. Ki pa ponavadi ni. Splošne zadeve kot BeagleBoard ali Raspberry Pi imajo precej boljšo softversko podporo kot jo lahko ima custom hardware.

V Sloveniji ni veliko podjetij, ki bi bila sposobna razvoja plošč z ARM Cortex-A8 oz. A9. Dober HW naredit ni trivialna zadeva in v tem se skriva mnogo znanja. Da lahko začneš razvijati specifičen HW ali SW moraš pač vmes narediti kup projektov, da osvojiš znanje. Po navadi se ti boljši procesorji uporabljajo za komunikacijo s slabšimi (Cortex M3 in M0) in hitro se zgodi, da naročnik hoče imeti 5+ UARTov potem si pa pomagaj z Raspberry Pi.

Mufasa ::

AndrejO je izjavil:

Ljudsko mnenje, da sta informatika in računalništvo pretežno programiranje, je tudi en takšen simptom nerazumevanja in podcenjevanja stroke.


Seveda je skozi bolj pretežno requirement managment, programiranje in razporejanje z risorsi. Kot je že kolega ugotovil sam, je ravno bliskovit performans HWja, obilico starega, virtualizacija, razvoj močnih mobile procov ipd enostavno pripeljalo do tega da se klasični problemi devetdesetih enostavno skozi bolj abstrahirajo. Je fajn poznat, ni pa kritično imet 5 od 5 ljudi v teamu ki poznajo razliko med cisc in risc. Bolje imeti take ki imajo Stroustrupa pri roki in znajo kaj prebrat ven.

Za karkoli bistveno drugačnega je treba imeti znanje/sposobnost dokončati doktorski nivo matematičnih izpitov na FRIju ali običn uni FMF.

Tudi ni res da se večina po bolonjcu dipl računalničarjev v tujini ukvarja z čem drugim "kot šljakanjem kode". Seveda ni samo to, je pa pretežno to...poznavanje domene/stroke v kateri delaš in implementacija v obliki programiranja watever že.
"Es ist nicht genug, zu wissen, man muss auch anwenden;
es ist nicht genug, zu wollen, man muss auch tun."
- Johann Wolfgang von Goethe

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Mufasa ()

AndrejO ::

"Šljakanje kode" je idealno rezultat tehtnega razmisleka o temu kaj je sploh problem in kako ga najbolje rešiti. Če za rešitev potrebuješ "Stroustrupa", potem si verjetno že v prvi fazi fail-a.

Zanimivo je bilo v sosednji temi videti kako je nekaj ljudi ugotavljalo kako nek problem nima O(1) rešitve v prostoru, čeprav jo ima. Zelo verjeten razlog, da tega niso videli, pa je bila ravno ujetost v vzorce "praktičnega razmišljanja", ki poudarja ponavljanje, namesto razumevanja in analize.

Kar se tiče "klasičnih problemov 90-ih", se mi sploh ne sanja kaj naj bi to bilo. Imaš kakšen primer?

Mufasa ::

AndrejO je izjavil:

Kar se tiče "klasičnih problemov 90-ih", se mi sploh ne sanja kaj naj bi to bilo. Imaš kakšen primer?


Takrat je bil v razmahu modem/isdn in šljakanje za telefonske centrale/plate. Precej šljakanja C in ASM.

In ja, pretežno je računalničkanje postalo šljakanje...al jest podcenjujem al pa ti kompliciraš nekaj po nepotrebnem in se kuješ v nebesa. Who cares da delaš na googlu od 9-20 vsak dan za par lešnikov? I don't, pa sm "pr sosedih".
"Es ist nicht genug, zu wissen, man muss auch anwenden;
es ist nicht genug, zu wollen, man muss auch tun."
- Johann Wolfgang von Goethe

AndrejO ::

Mufasa je izjavil:

Takrat je bil v razmahu modem/isdn in šljakanje za telefonske centrale/plate. Precej šljakanja C in ASM.

Aha, torej govoriš o tipičnem delu računalniških tehnikov v Sloveniji.

Mufasa je izjavil:

In ja, pretežno je računalničkanje postalo šljakanje...

Delo za tehnike je bilo vedno delo za tehnike. Na srečo pa je tudi SFRJ prenesla samo končno število "Glavnih knjig" in "Saldokontov", preden se je razletela.

Mufasa je izjavil:

al jest podcenjujem al pa ti kompliciraš nekaj po nepotrebnem

Predvsem ne mešam dela, ki zahteva visoko izobrazbo z delom, ki ga ne zahteva. Nekateri to pomešajo, potem pa naokoli razlagajo kako je potrebno še bolj poneumiti univerzitetne programe zato, ker jih niso izučili za odlične obrtnike temveč kvečjemu povprečne.

Mufasa je izjavil:

in se kuješ v nebesa.

Huh?

Mufasa je izjavil:

Who cares da delaš na googlu od 9-20 vsak dan za par lešnikov? I don't, pa sm "pr sosedih".

Dokler ni govora o mojem delu si želim, da nobody gives a shit kje delam in kaj delam. Ne identificiram se s svojim trenutnim delodajalcem.

Mufasa ::

Lolek en

Večina oglasov ki zahteva uni izobrazbo, jo po tvoje ne zahteva.

Saj men je to jasno, samo tebi očitno še vedno ni.
"Es ist nicht genug, zu wissen, man muss auch anwenden;
es ist nicht genug, zu wollen, man muss auch tun."
- Johann Wolfgang von Goethe

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Mufasa ()

noraguta ::

Predvsem ne mešam dela, ki zahteva visoko izobrazbo z delom, ki ga ne zahteva. Nekateri to pomešajo, potem pa naokoli razlagajo kako je potrebno še bolj poneumiti univerzitetne programe zato, ker jih niso izučili za odlične obrtnike temveč kvečjemu povprečne.


Bo računalništvo kar aplikativna znanost. In dokler ne obvladaš obrti, ne moreš biti mojster obrti. Kronični zabluz na FRIju ni matematika, ampak larpulartistično podajanje strokovnih predmetov.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Mavrik ::

AndrejO je izjavil:

"Šljakanje kode" je idealno rezultat tehtnega razmisleka o temu kaj je sploh problem in kako ga najbolje rešiti. Če za rešitev potrebuješ "Stroustrupa", potem si verjetno že v prvi fazi fail-a.

Zanimivo je bilo v sosednji temi videti kako je nekaj ljudi ugotavljalo kako nek problem nima O(1) rešitve v prostoru, čeprav jo ima. Zelo verjeten razlog, da tega niso videli, pa je bila ravno ujetost v vzorce "praktičnega razmišljanja", ki poudarja ponavljanje, namesto razumevanja in analize.

Kar se tiče "klasičnih problemov 90-ih", se mi sploh ne sanja kaj naj bi to bilo. Imaš kakšen primer?


Na tej točki mi je predvsem zanimiva razlika med to debato, kjer ljudje razlagajo kako znanja s FRI niso relevantna, in debatami na tujih IT straneh, kjer t.i. "BigData", strojno učenje, text mining in ostale prej bolj akademsko usmerjene smeri CS-a hitro pronicajo v industrijo in začnejo nositi velike denarce. Vse te smeri tudi FRI precej vredu obdela za tak študij (je pa res da 3./4. letnika ni prišlo kaj veliko ljudi, ker so jim večinoma osnove matematike delale težave). IMO se je tudi nivo poučevanja in odstotek praktičnega dela po 2. letniku močno povečal - na žalost precej dela ni bilo obveznega, posledice česar pa vidimo v tej temi :)

A je to kak balonček ali tule v SI resno nimamo ideje kam se premikajo trendi? :)
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

Invictus ::

Mavrik je izjavil:


Na tej točki mi je predvsem zanimiva razlika med to debato, kjer ljudje razlagajo kako znanja s FRI niso relevantna, in debatami na tujih IT straneh, kjer t.i. "BigData", strojno učenje, text mining in ostale prej bolj akademsko usmerjene smeri CS-a hitro pronicajo v industrijo in začnejo nositi velike denarce. Vse te smeri tudi FRI precej vredu obdela za tak študij (je pa res da 3./4. letnika ni prišlo kaj veliko ljudi, ker so jim večinoma osnove matematike delale težave). IMO se je tudi nivo poučevanja in odstotek praktičnega dela po 2. letniku močno povečal - na žalost precej dela ni bilo obveznega, posledice česar pa vidimo v tej temi :)

He, he ...

Dobro si zadel precej povprečnega študenta na FRI. Večina jih misli da se znanje kar prelije v njih. In da je tistih par web strani, ki so jih naredili ekvivalentno razvijanju nekega algoritma.

Jih je bilo tudi v mojem času precej ...

Lahko bi ločil 3 tipe študentov prvega letnika (v mojem času, pa dvomim da je danes kaj drugače)

1. Programerski znalci ("stručkoti")- so znali programirati ker so to počeli pri nekem privatniku za glavno knjigo ali kaj podobnega. V Turbo Pascalu takrat ... Fency seminarske, ampak v drugem letniku jih ni bilo. Matematika rulz :D.

2. Totalne analfabeta v programiranju. Komaj da so videli računalnik od blizu. Niso naredili niti Programiranje 1.

3. Ostale, ki smo imeli nekaj pojma o matematiki in znali nekaj sprogramirat. Pa še od teh nas je diplomiral precej slab procent ...

Ne bi pa rad govoril o vseh "samoukih". Saj so uporabni, ampak večini manjka "pogled od zgoraj".

Mavrik je izjavil:


A je to kak balonček ali tule v SI resno nimamo ideje kam se premikajo trendi? :)

A je Slovenija kdaj imela idejo kam se premikajo trendi? Po moje ne ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

AndrejO ::

noraguta je izjavil:


Bo računalništvo kar aplikativna znanost. In dokler ne obvladaš obrti, ne moreš biti mojster obrti. Kronični zabluz na FRIju ni matematika, ampak larpulartistično podajanje strokovnih predmetov.

Tudi gradbeništvo je aplikativna znanost, pa ne vidim veliko uni.dipl., ki bi opravljali delo gradbenih tehnikov.

Ne vem od kje ti ideja, da moraš znati kopati jarke, preden si lahko direktor. Dobesedno. Eno je obrtna specializacija (kar zunaj delajo npr. politehnike), nekaj drugega pa je znanstvena specializacija (kar naj bi bil univerziteten študij).

Invictus ::

AndrejO je izjavil:


Ne vem od kje ti ideja, da moraš znati kopati jarke, preden si lahko direktor.

Če ne drugega zaradi tega, da ve koliko časa to traja in kake posledice to prinese.

Direktor firme kjer jarke kopljejo na roke, ni prav dober ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Mufasa ::

"BigData", strojno učenje, text mining in ostale prej bolj akademsko usmerjene smeri CS-a


Recimo ljudje, ki uporabljajo R morda rabijo vsaj dobre osnove numerične analize, abstraktne algebre,... katere pa frijevci nikol niste imeli. Vsaj tisti z uni ne, kakšen Dr. z frija pa mislim da more to skozi dat (tudi na znanstvenemu magu ste to včasih imeli). - zato tudi jemljejo dr.je ponavadi za data scientiste ali pa matematik/fizike.

Ker da se to naučiš na svoje ,verjetno res ne rabiš dosti manj, kot sicer na faksu - ob pogoju da zraven delaš.

Ostali se mirno priučijo in mapreduca in nosql-a in vseh ostalih đibrđaber zadev ki v 2014 niso niti pod razno bleeding edge ali domena CS. Tudi uporabo aplikacij od pig-a do coucha učijo na tujih tehniških univerzah, čeprav je to komot tudi delo za rač tehnika, prosto po AOju.
"Es ist nicht genug, zu wissen, man muss auch anwenden;
es ist nicht genug, zu wollen, man muss auch tun."
- Johann Wolfgang von Goethe

pegasus ::

AndrejO je izjavil:

Ne vem od kje ti ideja, da moraš znati kopati jarke, preden si lahko direktor. Dobesedno.
Samo ena od slovenskih bolezni - pri nas je za direktorja kopanje jarkov potreben pogoj. Kult dela pa to. Kako pa bo direktor, če nič ne dela ... Aja, po tej logiki programiranje ni delo.

AndrejO ::

Invictus je izjavil:

AndrejO je izjavil:


Ne vem od kje ti ideja, da moraš znati kopati jarke, preden si lahko direktor.

Če ne drugega zaradi tega, da ve koliko časa to traja in kake posledice to prinese.

Samo tri manjše kozmetične napakice v takšnem razmišljanju:
- Tisti, ki upravlja z ročicami stroja praviloma nima pojma o kakšni "večji sliki" in posledicah svojega dela. Še zlasti ne, če je upravljanje stroja njegova specializacija.
- Človeštvo pozna učinkovitejše načine za prenos znanja, kot pa "osebna izkušnja". V šolstvu se te načine s pridom izkorišča.
- Obvladati eno opravilo ne pove ničesar o obvladovanju opravila, ki koordinira vsa opravila. Kot je na svoji koži izkusil že marsikdo, ki so ga "napredovali" iz tehnične specializacije v vodstveno.

Invictus ::

AndrejO je izjavil:


Samo tri manjše kozmetične napakice v takšnem razmišljanju:
- Tisti, ki upravlja z ročicami stroja praviloma nima pojma o kakšni "večji sliki" in posledicah svojega dela. Še zlasti ne, če je upravljanje stroja njegova specializacija.

Kdo pa kaj govori o tem?

AndrejO je izjavil:

- Človeštvo pozna učinkovitejše načine za prenos znanja, kot pa "osebna izkušnja". V šolstvu se te načine s pridom izkorišča.

Zaenkrat je v svetu osebna izkušnja še pomembna. Ne vem kako bo direktor vedel da te boli hrbet od kopanja jarka če pa to ni nikoli probal. Oz. da bi mu bilo mar za to ...

AndrejO je izjavil:

- Obvladati eno opravilo ne pove ničesar o obvladovanju opravila, ki koordinira vsa opravila. Kot je na svoji koži izkusil že marsikdo, ki so ga "napredovali" iz tehnične specializacije v vodstveno.

To je bil pač pogoj za višjo plačo. Pač izkrivljen pogled na plačno politiko, kjer mora šef vedno zaslužiti več od svojih podrejenih. Kar sploh ni res v realnem svetu.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Truga ::

pegasus je izjavil:

Aja, po tej logiki programiranje ni delo.

http://stilldrinking.org/programming-su...

Zanc sm tole prebral na to temo. Kr zabavno.

noraguta ::

pegasus je izjavil:

AndrejO je izjavil:

Ne vem od kje ti ideja, da moraš znati kopati jarke, preden si lahko direktor. Dobesedno.
Samo ena od slovenskih bolezni - pri nas je za direktorja kopanje jarkov potreben pogoj. Kult dela pa to. Kako pa bo direktor, če nič ne dela ... Aja, po tej logiki programiranje ni delo.

Ne slovenski sindrom je, da je nekdo kateri naj bi bil mojster obrti tudi mojster poslovanja. Direkter je poslovna funkcija ne pa produkcijska. Ampak pri nas se na produkcijo itak ne gleda.

In če hočeš koordinirat podprocese jih je treba obvladovat.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

AndrejO ::

Invictus je izjavil:

AndrejO je izjavil:


Samo tri manjše kozmetične napakice v takšnem razmišljanju:
- Tisti, ki upravlja z ročicami stroja praviloma nima pojma o kakšni "večji sliki" in posledicah svojega dela. Še zlasti ne, če je upravljanje stroja njegova specializacija.

Kdo pa kaj govori o tem?

Tako sem razumel tvojo izjavo, da je to dobro delati zato, "da ve koliko časa to traja in kake posledice to prinese".

Invictus je izjavil:

AndrejO je izjavil:

- Človeštvo pozna učinkovitejše načine za prenos znanja, kot pa "osebna izkušnja". V šolstvu se te načine s pridom izkorišča.

Zaenkrat je v svetu osebna izkušnja še pomembna.

Drugim so pomembne samo relevantne delovne (osebne) izkušnje. Relevantne so tiste, ki dokazljivo povečujejo tvojo produktivnost. Tega se ne da posplošiti na vse izkušnje.

Invictus je izjavil:

Ne vem kako bo direktor vedel da te boli hrbet od kopanja jarka če pa to ni nikoli probal. Oz. da bi mu bilo mar za to ...

Dobrem direktorju ni mar za bolečine v hrbtu, temveč mu je mar za učinkovitost, ki jo bolniške odsotnosti in slabe delovne razmere kvarijo. Za razumevanje konkretnega primera in potencialne škode, če se teh težav ne preprečuje, ne rabiš nikoli držati lopate v rokah. Potrebuješ pa razumevanje splošnih lastnosti delovnih procesev, sposobnost komunikacije s strokovnjaki iz različnih področij (razumeti vpliv delovnih pogojev na zaposlene) in sposobnost delegiranja opravil (izboljšanje delovnih pogojev).

V bistvu so bivši "kopalci jarkov" zelo tvegana odločitev za vodstveno mesto, ker se lahko hitro spozabijo in preveč mislijo na delo, ki so ga sami včasih opravljali. Pri temu pa mimogrede spregledajo ali zanemarijo druga področja ali informacije. Cognitive bias.

Invictus je izjavil:

AndrejO je izjavil:

- Obvladati eno opravilo ne pove ničesar o obvladovanju opravila, ki koordinira vsa opravila. Kot je na svoji koži izkusil že marsikdo, ki so ga "napredovali" iz tehnične specializacije v vodstveno.

To je bil pač pogoj za višjo plačo. Pač izkrivljen pogled na plačno politiko, kjer mora šef vedno zaslužiti več od svojih podrejenih. Kar sploh ni res v realnem svetu.

Posledica je identična. Nekdo, ki ima specializacijo X, pač ni specializiran za Y in mu stara specializacija pri temu niti najmanj ne pomaga. Vložiti čas in energijo v to, da bi postal odličen programer, če ti je cilj biti odličen informatik, je predvsem zapravljanje časa. Oboje ti bo vzelo leta in leta dela, pokrivanja pa je minimalno.

Mavrik ::

Mufasa je izjavil:

"BigData", strojno učenje, text mining in ostale prej bolj akademsko usmerjene smeri CS-a


Recimo ljudje, ki uporabljajo R morda rabijo vsaj dobre osnove numerične analize, abstraktne algebre,... katere pa frijevci nikol niste imeli. Vsaj tisti z uni ne, kakšen Dr. z frija pa mislim da more to skozi dat (tudi na znanstvenemu magu ste to včasih imeli). - zato tudi jemljejo dr.je ponavadi za data scientiste ali pa matematik/fizike.


Hmm, ne bi rekel. Oz. da se bolj korektno izrazim: moje empirične izkušnje kažejo da matematiki, fiziki in doktorji na tem področju ne prevladujejo. Jih je pa precej, ja.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

AndrejO ::

IŠRM rulz. Če bi lahko še enkrat izbiral (in če bi bil malo bolj brihtne sorte), bi ga izbral kot mnogo boljši temelj za naprej, kot pa to dajo alternative.

Mavrik ::

AndrejO je izjavil:

IŠRM rulz. Če bi lahko še enkrat izbiral (in če bi bil malo bolj brihtne sorte), bi ga izbral kot mnogo boljši temelj za naprej, kot pa to dajo alternative.


Definitivno. Bi pa verjetno pogrešal ARS in ostale bolj "hardware" predmete ki sem jih kasneje imel na faksu :)

V bistvu je težava FRI-ja in podobnih smeri v tem da preprosto ni časa za neko poglobljeno znanje.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

Invictus ::

Mavrik je izjavil:


V bistvu je težava FRI-ja in podobnih smeri v tem da preprosto ni časa za neko poglobljeno znanje.

Saj FRI tudi ni namenjen za nek poglobljen študij. Daje ti vsega po malo, pa se tukaj se precej področij izpusti.

To je pač težava vsakega malo bolj splošnega faksa. Saj se tudi na strojnem faksu ne moreš vsemu posvetiti v detaile. Je preveč vsega.

Nekdo ki gre na faks da bo postal stručko na nekem področju, je že v osnovi falil poanto faksa ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

AndrejO ::

Ali se potem na 2. stopnji začno zadeve bolj specializirati? Ker, če se, potem stvar še vedno pije vodo.

Invictus ::

Kolikor smeri imaš na drugi stopnji, toliko se specializira ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

AndrejO ::

Če prav razumem so na 2. stopnji predmeti "v košari", potem pa si izbiraš "smer". Ni več nekih ukalupljenih smeri. Ali pa sem to pomešal s kakšno drugo univerzo. :|

Mavrik ::

AndrejO je izjavil:

Če prav razumem so na 2. stopnji predmeti "v košari", potem pa si izbiraš "smer". Ni več nekih ukalupljenih smeri. Ali pa sem to pomešal s kakšno drugo univerzo. :|


Ja, samo to pač pomeni samo da imaš na izbiro bolj ali manj iste predmete kot so bili prej obvezni... in se zdaj študentje večinoma odločajo za talahke. DPS pač ne bo noben vzel ;)
The truth is rarely pure and never simple.

driver_x ::

Invictus je izjavil:

V Turbo Pascalu takrat ...


Potem si nekje iz mojih časov. Kdaj si se vpisal na FRI oz. FER?

Invictus ::

Mavrik je izjavil:


Ja, samo to pač pomeni samo da imaš na izbiro bolj ali manj iste predmete kot so bili prej obvezni... in se zdaj študentje večinoma odločajo za talahke. DPS pač ne bo noben vzel ;)

DPS pa res ni težak. Čisto kul.

Malo srednješolske matematike in malo programiranja. Simple ...

driver_x je izjavil:


Potem si nekje iz mojih časov. Kdaj si se vpisal na FRI oz. FER?

1992 ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

driver_x ::

Invictus je izjavil:


1992 ...


Potem si bil eno leto pred mano.

Mipe ::

Programiranje ima eno bistveno prednost pred "pravimi" deli: dinamičnost, se pravi nemonotonost. Vsak dan prinese nov, drugačen izziv, ki vpreže tvoje sive celice. Kako optimizirati tisti algoritem? Kje se skriva tisti izmuzljivi hrošč od kolega, ki sedi nasproti tebe? Hahljanje kodi svežih praktikantov in trepljanje po ramenih le-teh, češ da smo tudi mi že bili na tej točki.

Seveda so tudi stresni trenutki, sploh ko se bližajo roki in se issue tracker ne premakne nikamor...

AndrejO ::

Mipe je izjavil:

prednost pred "pravimi" deli

Protestiram! Programiranje je pravo in "pravo" delo. Ni pa to edino delo v računalništvu. Najbolj ga tepe to, da nekateri celotno računalništvo in informatiko enačijo s programiranjem.

In ja, vem kaj si želel povedati s "pravimi". Ampak še vedno protestiram. :p

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()

Mipe ::

Kot nekdo, ki si je eno leto lomil hrbet v tovarni, sem vesel, da razlika sploh obstaja :P

AndrejO ::

Eno leto? Ok, zmagal si. Jaz sem "ugledal luč" v roku dveh tednov. Sem pa potem drugje zabluzil in zapravil preveč dragocenega časa.

kotnikd3 ::

Invictus je izjavil:

kotnikd3 je izjavil:

ravno končujem 1. stopnjo na FRI-ju (VŠ). namen sem imel nadaljevati na 2. stopnji, zdej sem pa zvedel za sprejemne izpite. se mogoče tu komu svita kok zaj**** bi lohka bli te sprejemci?

Če se bojiš sprejemcev, potem raje ne hodi.

Ker najbrž ne znaš dovolj ...

hočem naprej, ker imam veselje do računalništva.
vprašal sem bolj v smislu, kako naj se pripravim na sprejemce oz. kaj naj se učim ... najbrž bom zvedel na informativnem dnevu, 5. junija.

Markoff ::

Invictus je izjavil:

Kot večina ustnih izročil, je tudi to napačno.

Kodek je bil eden bolj fer profesorjev na faksu.

Večina folka pa se je nekaj napiflala ne da bi razumela. Zato so pač cepnili.

O tem Kodeku smo še na EF slišali. Tam smo imeli svojega - Arha (osnove statistike). Verjemi mi, če ti napišem, da pri Arhu ocena in dejansko znanje in razumevanje statistike nista imeli nobene vidne korelacije, kaj šele kavzalnosti.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Markoff ::

Invictus je izjavil:

harmony je izjavil:


Jaz bi mu samo rekel, da se tudi drugi znamo mascevati na tak ali drugacen nacin...

Glede na zaščito rednih profesorjev na slovenskih univerzah težko karkoli. Vse ostalo kar lahko narediš je nezakonito.

harmony je izjavil:


Ta cas bi rajsi investiral v konkretno ucenje, kar podjetja potrebujejo. Vse ostalo teorijo in balast se da sproti nauciti. Tapravi programerji ne potrebujejo faksa, jih vsaj 10 poznam, ki so top programerji in niso niti ure presedeli na faksu.

Računalništvo ni samo programiranje. So še druge zadeve. Sam rabim to v 30% primerov. V ostalih 70% rabim drugačno poglobljeno znanje. Programiranje je samo zaključek.

Malo težko se je tudi učiti stvari, ki jih podjetja potrebujejo. Saj dostikrat komaj sami vedo kaj počnejo.

Zelo dobro napisano. Jaz prihajam iz povsem nasprotne smeri znanj, a danes vodim projekt dizajna procesov in aplikacije (poleg tega pa še obvladovanja tveganj, priprave pogodbe, testiranja, ...). Ne znam sprogramirati nič več kot kakšnega kompleksnega IF stavka v Excelu, a vozim scat analitike, developerje in poslovne uporabnike, ker sem edini, ki razume čisto vsa področja informatike, čeprav nisem pravi specialist v nobenem izmed njih. No, to da sam (bil) revizor IS, nikakor ni škodovalo. :)

Interdisciplinarna znanja dajejo strahotno dodano vrednost, ki je večina specialistov ne zna ceniti, dokler ne spoznajo omejitev svojih specialističnih znanj (seveda pa generalisti brez specialistov ne moremo spraviti skupaj kaj dosti, to pač velja v obe smeri!).
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Mavrik ::

Markoff je izjavil:

Invictus je izjavil:

Kot večina ustnih izročil, je tudi to napačno.

Kodek je bil eden bolj fer profesorjev na faksu.

Večina folka pa se je nekaj napiflala ne da bi razumela. Zato so pač cepnili.

O tem Kodeku smo še na EF slišali. Tam smo imeli svojega - Arha (osnove statistike). Verjemi mi, če ti napišem, da pri Arhu ocena in dejansko znanje in razumevanje statistike nista imeli nobene vidne korelacije, kaj šele kavzalnosti.


Edini "problem" Kodeka je bil to, da je pričakoval da študenti celo razumejo o čem mu bluzijo na ustnih.
The truth is rarely pure and never simple.

Invictus ::

Mavrik je izjavil:


Edini "problem" Kodeka je bil to, da je pričakoval da študenti celo razumejo o čem mu bluzijo na ustnih.

Saj ne da bi ga preveč zagovarjal, ampak edini problem Kodeka je bil da ni hotel poslušati nebuloz, ki so mu jih študenti govorili na ustnih izpitih ...

Pisni izpit je bil trivialen, večina nalog direktno iz knjige. Plus nekaj osnovnošolske matematike.

Za ustni izpit izpit si dobil 3 vprašanja. Če dveh nisi znal, si padel. Pa ni bil Kodek tak strah in trepet, samo pač je zahteval en normalen odnos in spoštovanje. Kar si univerzitetni profesor tudi zasluži.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

driver_x ::

Poznam primer nekoga, ki je pisal pisni del >90%, na ustnem je tudi odgovoril na vsa vprašanja, vendar mu je Kodek rekel, da ker je izpit delal drugič, ne bo dobil višje ocene od 6. Meni se to ne zdi ravno višek fer odnosov.

Invictus ::

Tudi to je povedal na prvi uri predavanj.

Ampak včasih je to veljalo za tretjič. Mogoče pa ni znal na ustnem ravno za 10 ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

McMallar ::

OK, nisem hodil na FERI ampak vseeno, to se mi ne zdi fer, neglede na to, kaj je rekel na predavanjih. Se pravi da bi profesor lahko pri prvi uri rekel da prej kot v tretjem poizkusu noben ne naredi, neglede na to, koliko pise/odgovarja?
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25

FTad ::

driver_x je izjavil:

Poznam primer nekoga, ki je pisal pisni del >90%, na ustnem je tudi odgovoril na vsa vprašanja, vendar mu je Kodek rekel, da ker je izpit delal drugič, ne bo dobil višje ocene od 6. Meni se to ne zdi ravno višek fer odnosov.


Bilo je tudi tako, da čeprav si znal odgovor na vprašanje na ustnem, pa da nisi uporabil specifične besede, ki jo je on želel slišati, ti je že znal težiti, kao da to pa ni vredu ipd...

driver_x ::

Invictus je izjavil:

Tudi to je povedal na prvi uri predavanj.



To ga ne naredi nič bol fer.

AndrejO ::

driver_x je izjavil:

Poznam primer nekoga, ki je pisal pisni del >90%, na ustnem je tudi odgovoril na vsa vprašanja, vendar mu je Kodek rekel, da ker je izpit delal drugič, ne bo dobil višje ocene od 6. Meni se to ne zdi ravno višek fer odnosov.

Sam pa poznam veliko primerov, kjer so študentje malo "olepšali" kakšno zgodbo. Gož je postal gad, lokalni pijanček se je spremenil v najmanj 5 podivjanih čefurjev in profesor se je iz človeka spremenil v zmaja, ki meče za dobro voljo.

Sam sem recimo veliko slišal o Osredkarju, pa se začuda ravno v moji generaciji čisto slučajno, kot še nikoli prej in nikoli kasneje ni zgodila nobena izmed čudnih zgodb. Neverjetno naključje.

Po drugi strani pa bi lahko sam na dolgo in široko razlagal o Štros Bračkovi in temu kako je nemogoča in vse najslabše, vendar pa bi me vsak vsaj približno priseben nehal poslušati, ko bi ugotovil, da sem za angleščino komaj spravil skupaj eno ubogo 6.

Je neka korelacija med oceno in všečnostjo predavatelja in to ni nikakršno presenečenje. Vsi smo krvavi pod kožo.

driver_x ::

AndrejO je izjavil:

driver_x je izjavil:

Poznam primer nekoga, ki je pisal pisni del >90%, na ustnem je tudi odgovoril na vsa vprašanja, vendar mu je Kodek rekel, da ker je izpit delal drugič, ne bo dobil višje ocene od 6. Meni se to ne zdi ravno višek fer odnosov.

Sam pa poznam veliko primerov, kjer so študentje malo "olepšali" kakšno zgodbo. Gož je postal gad, lokalni pijanček se je spremenil v najmanj 5 podivjanih čefurjev in profesor se je iz človeka spremenil v zmaja, ki meče za dobro voljo.

Sam sem recimo veliko slišal o Osredkarju, pa se začuda ravno v moji generaciji čisto slučajno, kot še nikoli prej in nikoli kasneje ni zgodila nobena izmed čudnih zgodb. Neverjetno naključje.

Po drugi strani pa bi lahko sam na dolgo in široko razlagal o Štros Bračkovi in temu kako je nemogoča in vse najslabše, vendar pa bi me vsak vsaj približno priseben nehal poslušati, ko bi ugotovil, da sem za angleščino komaj spravil skupaj eno ubogo 6.

Je neka korelacija med oceno in všečnostjo predavatelja in to ni nikakršno presenečenje. Vsi smo krvavi pod kožo.



Ja, whatever.

Mavrik ::

FTad je izjavil:



Bilo je tudi tako, da čeprav si znal odgovor na vprašanje na ustnem, pa da nisi uporabil specifične besede, ki jo je on želel slišati, ti je že znal težiti, kao da to pa ni vredu ipd...


V praksi se je ponavadi izkazalo, da je taisti študent uporabil napačen izraz, ki je pomenil nekaj drugega ;)

driver_x je izjavil:

Poznam primer nekoga, ki je pisal pisni del >90%, na ustnem je tudi odgovoril na vsa vprašanja, vendar mu je Kodek rekel, da ker je izpit delal drugič, ne bo dobil višje ocene od 6. Meni se to ne zdi ravno višek fer odnosov.


Ja, to je fail. (Sicer je tvoj kolega ponavljal malo več kot dvakrat, ker standard bil "-1 ocena na ponavljanje". Se mi je pa zdel to vseeno precej zgrešen pristop. Bi raje naj naredil en izpitni rok na leto al neki.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

Invictus ::

FTad je izjavil:


Bilo je tudi tako, da čeprav si znal odgovor na vprašanje na ustnem, pa da nisi uporabil specifične besede, ki jo je on želel slišati, ti je že znal težiti, kao da to pa ni vredu ipd...

Če si mu razložil besedo ki si jo uporabil, ni bilo problemov ...

Predvsem je pa korelacija med luzerskimi študenti, ki se določenih stvari niso nikoli naučili, in bentenjem nad profesorji.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

AndrejO ::

driver_x je izjavil:

AndrejO je izjavil:

Je neka korelacija med oceno in všečnostjo predavatelja in to ni nikakršno presenečenje. Vsi smo krvavi pod kožo.

Ja, whatever.

Dolgoletne izkušnje so me izučile predvsem to, da bodo študentje našli celo vrsto razlogov za slabo oceno, ki vsi po vrsti izključujejo njihovo lastno (so)krivdo. Tako, da imaš prav. Kar ti je bilo natvezeno je res "whatever".

SkipEU ::

AndrejO je izjavil:

Tudi gradbeništvo je aplikativna znanost, pa ne vidim veliko uni.dipl., ki bi opravljali delo gradbenih tehnikov.

Ne vem od kje ti ideja, da moraš znati kopati jarke, preden si lahko direktor. Dobesedno. Eno je obrtna specializacija (kar zunaj delajo npr. politehnike), nekaj drugega pa je znanstvena specializacija (kar naj bi bil univerziteten študij).


To je pravzaprav velik problem pri nas. Ampak dokler nisi v operativi, teh problemov sploh ne vidiš oz. jih ne zaznaš. Potem pa dobimo v roke projekte od raznih doktorjev in univ. dipl., kjer imaš takoj po zaključku gradnje ogromno škode, ker je ta oh in sploh izobražena oseba pozabila, da voda teče in jo je potrebno nekam speljat, dobimo izgradnjo strehe brez kritine itd.

V tujini začneš na dnu in napreduješ navzgor, v Sloveniji pa vsi kar takoj mislijo, da so pametni, ker so zaključili s fakulteto. Če gledamo prisotnost avstrijskih in nemških podjetij pri nas, začneš na dnu ali z večmesečnim izobraževanjem, preden nastopiš delovno mesto. Kako pa hočeš drugače obvladovati poslovne procese, če jih ne poznaš? Potem pa se čudijo npr. zakaj se pri nas vsaka gradnja podraži za vsaj 2x.
1
2
3

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
!

Študent naj bo ali Kako in kam na fakulteto!!! (strani: 1 2 3 4 … 7 8 9 10 )

Oddelek: Šola		466364481 (26673) nejc_nejc
»

Finančna Matematika (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola		5013132 (10369) neverlucky
»

Finančna kriza dviguje vpis v študije računalništva (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostale najave		10036477 (32272) AndrejO
»

Študij finančne matematike

Oddelek: Šola		4210954 (9804) tony1
»

Ali imamo preveč diplomantov s fakultet? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva		15025180 (22862) BlueRunner

Več podobnih tem