Slo-Tech - Leto 2000 je bilo slabo leto za študij računalništva in informatike, saj se je ravno razpočil borzni balonček IT-podjetij, zato je vpis začel upadati. Začel se je velik razmah finančne industrije in ameriški študentje so si hitro izračunali, da je mogoče z delom na Wall Streetom zaslužiti bistveno več. Do leta 2007 je število diplomantov s področja računalništva v ZDA upadlo na osem tisoč, kar je 60 odstotkov manj kot leta 2003. Potem pa je nastopila huda recesij, ki ne le zdesetkala finančne inštitucije in njihove dobičke, ampak je tudi precej omajala ugled ekonomistov, bančnikov in borznih posrednikov.

Predstojnik oddelka za računalništvo na Stanfordu je tako leta 2008 ugotavljal, da se utegne trend obrniti. IT-jevcev je primanjkovalo, finančna industrija pa je pokala po...

Intel - Intel je objavil poslovne rezultate za iztekel tretji kvartal tega leta in se kljub tegobam zaradi zniževanja prodaje odrezal dobro. Dosegel in celo nekoliko presegel je pričakovanja analitikov, čeprav previdno opozarja na morebitni nadaljnji upad povpraševanja v zadnjem letošnjem četrtletju.

Intel je v treh mesecih ob prihodkih v višini 13,5 milijarde dolarjev pridelal 3,0 milijarde dolarjev dobička, kar je 20 odstotkov več od pričakovanj analitikov. To je še vedno manj od 3,5 milijarde dobička ob 14,2 milijarde prihodkov v enakem obdobju lani, kar so investitorji takoj kaznovali. Delnica je takoj po objavi rezultatov izgubila skoraj štiri odstotke vrednosti.

Za sorazmerno slabše rezultate Intel krivi padanje...

The Economist - Statistika in računalniška moč nam omogočata, da analiziramo velike kupe podatkov ter v njih iščemo zakonitosti in vzorce, ki jih z ročnim delom ni bilo mogoče odkriti. Eno izmed najbolj zanimivih odkritij opisuje frekvenco pojavitve posameznih cifer v realnih podatkih. Izkaže se, da v realnih podatkih devet števk (1-9) ni enakomerno zastopanih, ampak njihova pogostnost pada od najpogostejše enice do najredkejše devetice. To opisuje Benfordov zakon, ki ga je leta 1881 odkril astronom Simon Newcomb.

Benfordov zakon pravi, da je prva cifra v realnih podatkih najpogosteje enica (30 odstotkov). Frekvenca ostalih števk nato monotono pada do devetice (4,6 odstotka). Matematični zapis za Befordovo...

X-Bit Labs - Analize trga računalniških iger kažejo, da se je prodaja iger tako za konzole kot PC-je lani skokovito povečala. NPD Group, GfK Chart-Trac in Enterbrain ocenjujejo, da je bilo lani prodanih 409,9 milijona iger, kar je 11 odstotkov več kot leto prej. Za rast sta najbolj zaslužni ZDA in VB s 15- oz. 26-odstotno rastjo, medtem ko so tradicionalni ljubitelji tehnologije Japonci beležili 13-odstotni upad. V Veliki Britaniji, kjer je bila rast največja, so prodali 38 odstotkov več iger za konzole in 6 odstotkov več programja za prenosne naprave, medtem ko sta v ZDA ta odstotka znašala 22 oz. 2. Skupno so tako v ZDA prodali 268,4 milijona kosov iger, medtem ko so v Veliki Britaniji že podvojili vrednost iz leta 2003.

The inquirer - Preteklo leto ni bilo kaj bistveno drugačno od prejšnjih, kar se tiče glasbe in avtorskih pravic na spletu, ugotavlja The Inquirer, ki se sklicuje na rezultate raziskave IFPI (Mednarodna zveza fonografske industrije). Ta trenutno zastopa 1400 založb v 72 državah, tako da lahko spremlja tudi njihovo poslovanje. V svojem poročilu (povzetek, statistike) 2009 so si tako ogledali svetovne trende za preteklo leto in ugotovili nekaj zanimivih reči.

V letu 2008 je prodaja digitalne glasbe zrasla za približno četrtino in dosegla vrednost 3,7 milijarde dolarjev (od tega polovico v ZDA), tako da sedaj petino vse glasbe prodajo prek spleta. Gonilo spletne distribucije so še vedno nakupi posameznih singlov, katerih število se je povečalo za 24 odstotkov na 1,4 milijarde; lepo raste tudi prodaja albumov, ki se je povzpela za 37 odstotkov.

Sliši se odlično, a še vedno je to kaplja v morje v primerjavi z nelegalnim trgom. IFPI na podlagi triletnega povprečja različnih študij v državah ocenjuje,...

The New York Times - New York Times piše o zaskrbljujočem trendu, povezanim s številom študentk na področju računalniške znanosti. Od leta 1985, ko je v ZDA bilo kar 38 odstotkov diplomantov iz študijskih smeri, povezanih z računalništvom, ženskega spola, je to število do 2003 padlo za kar deset odstotkov. Ameriška dekleta naj bi prepogosto verjela stereotipom, da jih bodo po koncu tovrstnega študija zaprli v majhne pisarne, kjer bodo osem ur dnevno strmela v zaslon in programirala, kar jih seveda odvrača. Nekatere univerze se bodo tako v prihodnje bolj trudile, da bi na svoje programe privabile več žensk, to bodo med drugim poskušali doseči tudi z zmanjšanjem poudarka na programiranju. Izvorna novica.

Kot študent računalništva se tudi sam pridružujem zaskrbljujočim poročanjem in vabim bodoče študentke v tehnične vode!