Ukinili so zurnal24.si

zurnal24.si

Vaš največji prispevek medijskemu prostoru v Sloveniji je bil ta, da filmski podnapisi iz zgodnjega obdobja A Kanala več niso bili videti najnižja točka, ki jo lahko doseže tržni medij. Sicer ne vem kaj bom po vašem nenadnem odhodu sploh pogrešal, zagotovo pa so se mi v spomin vtisnile novičke o poponoma nepomembnih in nezanimivih dogodkih iz različnih malo ali še manj kot malo znanih hrvaških krajev. Ali pa trenutke, ko sem si lahko v živo, praktično tik pred seboj predstavljal zdolgočasenega dežurnega študenta - oprostite, se bom popravil - samozaposlenega zunanjega strokovnega sodelavca, ki ga je nepredviden dogodek prikrajšal poznega popoldanskega dremeža konec tedna in je, uboga para, v navalu adrenalina v isti članek dvakrat prilepil isto besedilo.

Verjetno je bil največji dogodek dneva, kreativni ventil in redka luč upanja za mislečo osebo, priprava anketnega vprašanja. Edina težava, ki sem jo občasno zaznal, je bila ta, da ste dali svoji kreativnosti preveč duška. Prevelika krila. Preveč zaleta. "Bi radi živeli v najemu ali lastniški nepremičnini? Strinjam se. Ne strinjam se." Nikoli si nisem mislil, da se bo kar 95% anketirancev odločilo za "Ne strinjam se" (N=275). Šokanten rezultat vreden poglobljene sociološke študije o nomadskem plemenu južno do Alp, ki se počasa prilagaja na bolj mirujoč stil življenja, saj bi že 5% anketirancev želeli živeti bodisi v najemu, bodisi v lastniški nepremičnini. Verjetno to pojasni tudi vedno odlične prodajne številke različnih vozil. Čeprav priznam, da se morda motim, saj me je prijatelj opozoril, da se je v anketo prikradla kakšna nenamerna tehnična napaka. Vendar me ni prepričal. Vam? Da se bi vam zgodila takšna napaka? Nemogoče!

Slava vam tudi neznanim linijski delavcem, neposrednim izvajalcem kopiranja novic iz STA, občasnim prevajalcem in vedno dežurnim Ir. K., K. Kl., Da. B. in ostalim sodelujočim. Ne vemo kdo ste bili in si tega tudi ne ne želimo nikoli izvedeti. Verjetno je tako tudi najbolje, kajti če svojemu donedavnemu delodajalcu niste bili toliko vredni, da se bi pod svoje bolj ali manj uspešne novinarstva poskuse lahko vsaj podpisali z lastnim polnim imenom, potem ste bili dovolj zamenljivi, da vam tudi brez tega ne bi ostalo veliko časa. Vsekakor pa ne obupajte, kajti bliža se dvoje volitev in še referendum. Veliko pripravljalcev visokoletečih propagandnih umotvorov bo potrebovalo anonimne, potrpežljive, podplačane, prekerne in predvsem na vsebino popolnoma neobčutljive prepisovalce predvolilnih materialov. Vem, da ni veliko, a vendar bolje kot nič. Za kruh, in nekaj granitnih kock bi moralo zadoščati. Če vas kdo povpraša o granitnih kockah, te so namenjene izključno postavitvi trdnih temeljev vaše prihodnosti.

Komentarjev pri različnih objavah, še zlasti takšnih, ki se jim ne upam reči, da so bile članki, praviloma nisem gledal. Uporabljena programska oprema je na srečo omogočala, da ste pri nekaterih možnost komentiranja izključili. Žal mi je je, da tega niste storili pri vseh. Kadar sem pomotoma potegnil stranski drsnik mimo konca objave, ki je bila še krajša od vašega že tako zelo jedrnatega sloga, sem jih občasno zagledal, skrite med množico reklamnih sporočil. Kadar sem jih, me je vedno prevel neskončen val žalosti in groze, da me v Sloveniji dejansko obdajajo takšni ljudje. "Ferluci", če to bereš, bolje da svet nikoli ne izve kdo se skriva za tem vzdevkom nikoli cenzuriranega homofoba. Četudi so bile tvoje objave po svoji nekje v povprečju te spletne strani, se s tem ne tolaži. Povprečje komentarjev je bilo na nivoju neprijetno smrdeče driske.

Vse v vsemu, odnos z Žurnalom je imel svoje vzpone in svoje padce. Vsebina morda ni bila najboljša, vendar je vpojna moč papirja običajno zadoščala v nekaterih bolj kočljivih trenutkih. Bistveno je bilo predvsem to, da se kot medij niste nikoli imeli za nekaj več, da ni bilo nikoli dvoma o temu, da ste na dnu hirearhične lestvice, da služite tistim človeškim vzgibom demoraliziranih možic, ki bi jih Maslow v svoji hirearhiji potreb verjetno vrinil med fiziološke potrebe in potrebo po varnosti. Nekje med malo potrebo in potrebo, da se točno ve, da so čisto vsi ostali na tem svetu pokvarjeni, neumni, nemoralni, kolaboranti, komunisti, svinje in na vsak način slabši od nas samih. Za konec ne bom rekel "srečno", temveč raje, da sreče več ne potrebujete. Kar se je ravnokrat zgodilo je lahko vaša največja priložnost v tem trenutku. Ukinitev tega medija, kjer ste dosegli svoje intelektualno dno, vas bi morala osvoboditi in vam dati možnost napredovanja. Dviga na višji nivo. Možnost samorealizacije. Volilni štabi se že vzpostavljajo in zmagali bodo tisti, ki bodo prvi pri koritu. Začenja se naslednji krog. Na mesta! Pozor! Zdaj!