Moške zadeve (#2)

SimplyMiha> Nasilje je nasilje. Saj to je retorika vas liberalcev?

Exactly. Vsako žensko, ki je nasilna, je treba kaznovati.

Škoda, da ne kaznujemo tudi tistih, ki si drznejo nasilje opravičevati z "Ženske tut to delajo!"

jype je 31. dec 2014 ob 11:29 izjavil:

SimplyMiha> Nasilje je nasilje. Saj to je retorika vas liberalcev?

Exactly. Vsako žensko, ki je nasilna, je treba kaznovati.

Škoda, da ne kaznujemo tudi tistih, ki si drznejo nasilje opravičevati z "Ženske tut to delajo!"

Škoda, da ne kaznujemo tudi tistih, ki nesramno podtikajo. Pridi, da ti pokažem, kako nasilen sem lahko. Pa vzemi kako knjigo, ker ti bo dolgčas.

Si videl tisti graf, ki primerja število varnih hiš glede na spol? Pa koliko moškim žrtvam se posmehujejo, ker jih žena ustrahuje? Ampak ne, to je zate sprejemljivo, ker so moški in kot taki po defaultu primitivni nasilneži, ki si to zaslužijo.

Borec za enakopravnost pa tak!

Odlično. Zdaj pa začni kar pri sebi.

Tudi prepozno, ker baje imaš otroke. Upam samo, da si že steriliziral moški del otrok!

Najbolje, da kar vse skupaj prepustimo Islamu, največjemu zavezniku enakopravnosti in žensk. Oni že vedo, kako in kaj.

Čudno. S tem, ko liberalci tako zavzeto branite Islam v drugih temah, bi mislil, da zagovarjate tudi harem in moško hegemonijo. Aja, saj res, že vidim, kje sem se pregrešil... Samo vlogo bi radi zamenjali: harem za ženske in žensko hegemonijo! Islam malo drugače. Edina napaka je le v tem, da imami še nosijo brade. Ampak to boste pa ja že popravili, mar ne?

Nazadnje, ko sem udaril žensko, je bilo v srednji šoli, ko se je sošolka dušila od prezajetnega zalogaja in sem jo parkrat lopnil po hrbtu, da je lažje pogoltnila.

Podtikaj, kolikor hočeš, nič se ne bo prijelo. Nasilen si kvečjemu ti.

Največji nasilneži se lastnega nasilja niti ne zavedajo.

Še več podtikanja. Ti resno verjameš, da boš rešil problem tako, da ga obravnavaš samo na eni strani in povsem ignoriraš na drugi?

Na, pa smo tu. Ženske si zaslužijo posebno obravnavo, ker so za nekaj procentov večje žrtve nasilja. Vsi smo samo številke.

Kaj da ne? Če udariš ženo, se naslednji dan zbudiš v priporu, naslednji teden pa si že na sodišču, kjer sodnik (bivši) ženi odmerja premoženje. Psihično nasilje pa očitno ni dovolj dober razlog za ločitev, zato so ga možje prisiljeni prenašati, dokler jim ne prekipi in zavihtijo roke. Potem pa se zbudijo v priporu...

SimplyMiha> Psihično nasilje pa očitno ni dovolj dober razlog za ločitev,

A, to je tista umetnost, ki jo obvladajo samo pametni. Mislim, ženske, sem hotu napisat.

SimplyMiha> Lahko, da je pred njim flirtala z drugim moškim.

Evo, kakšna abotna miselnost. Da flirtanje upraviči kakršnokoli nasilje. Pa kaj si ti, vaterpolist?

SimplyMiha> Nekaterim je lažje klofniti žensko kot pa pobrati kovčke in oditi.

Sliši se kot odličen razlog za nasilje!

SimplyMiha> Seveda družinskega sodnika vse to ne zanima.

Družinske sodnice. Pa ga bo zjebala, prasca, prav mu je!

Evo, še več mizoginije na pohodu: https://slo-tech.com/forum/t631135/p465...

Seveda, ker imam možnost to spremeniti na bolje. Naj mimogrede še pozelenim Saharo?

Lejte, vam je lahko natolcevati o družinskem nasilju in kaznovat nasilneže, vendar za preventivo ne naredite NIČ - nasprotno, še naprej gojite razmere zanj.

One thing is clear. Veliko žensk in veliko moških izbira napačne partnerje. Eni so prevarani po dolgem delovnem dnevu in druge pa tepene.

Seriously.

Je pa izredno težko komunicirat s celim svetom in z vsemi ljudmi naenkrat.

Točno to je problem. Preveč je komunikacije. Ob vsem tem ima človek občutek nemoči. Ko pridejo do vrat pridigat o solidarnosti, kimajo do onemoglosti, čim pa zaprejo vrata, že pozabijo na to in se vrnejo k desettisoči ponovitvi Rambota. Družba, ki je v ospredje dala človekove pravice, je hkrati razvrednotila njegovo življenje.

Ogromno je domov, med stenami katerih se dogaja marsikaj groznega. Nasilje niti ni največji problem; zlorabe otrok so. Vendar se praviloma s tem ukvarjamo šele, ko zadeva pride izven zidov. Do takrat se pa sprenevedamo, češ kaj se dogaja med zidovi ni naš problem. Samo na enem od tisočih kanalih lahko pridigamo, kako je nasilje narobe, medtem ko na drugih kanalih poročajo o uspešnem bombarduranju neke tretjesvetovne vasice, pozivajo k poboju policistov, ker so vsi prasci, kako je treba vse bele moške obesit za jajca itd. Čim pa kaj pride izza zidov, recimo pobegne kak zasužnjen otrok ali pretepena žena, se pa začnemo zgražat in zahtevamo kazen za storilce.

Absurd.

In v čem vidim rešitev? V tesneje povezani družbi, ki ji ni vseeno za vsakega od njenih pripadnikov. Človek potrebuje neko večjo družino, znotraj katere se lahko sprosti in izpove prijateljem. Tisti, ki te možnosti nimajo, globoko v sebi kopičijo stres in zamere, dokler ne eksplodirajo. Žene se znašajo nad možmi, možje se znašajo nad ženami, starši se znašajo nad otroci, otroci divjajo... domače okolje je postalo zaprt sistem, v katerem ni mogoče sprostiti stresa, ki ga kopičimo v tej družbi: v službi, v predolgih vrstah v zdravstvenem domu ali pred birokratskimi okenci, v prometu itd., povsod se kopiči stres.

In ko pride domov, mora nekako izpustit ta stres, kar postane stresno za domače, ki so se prav tako stresni vrnili domov - iz šole, kjer jih sošolci šikanirajo ali pa so dobili cvek, iz trgovine, kjer so se prerekali s sosedami za zadnji izvod Lady itd.

Začaran krog. Družba, ki je uvedla človekove pravice in globalno komunikacijo, je odtujila človeka.

Ni vse tako črno; večina ljudi se znajde in najde neko skupino oziroma hobi, kjer sprošča stres. Šport, hobiji, raznorazna društva, celo vera pomaga. A v tem kapitalistični utopiji marsikomu v stremenju po višjem življenjskem standardu ali pa zgolj preživetju - toliko da odplača račune in hipoteko - malokdo najde čas za te dejavnosti. Iz službe/šole pridejo domov, se skregajo, gledajo preštevilne TV kanale z negativno vsebino in gredo stresni spat.

Seveda ne zdržijo vsi tega življenjskega tempa. Ko se potožijo komu, večkrat ne naletijo na razumevanje ali pa samo dobijo še več pritoževanja v odgovor. Človek, ki je stalno pod stresom, bo prej kot slej eksplodiral. Izživel se bo nad tistimi, ki so mu najbližje: družinskimi člani. Sprva bo stresal sarkastične in cinične izjave kot jype. Potem bo začel dvigovati glas. In nazadje, ker nič od tega ne pomaga, zavihti pest ali pa zgrabi najbližji predmet ter ga vrže. Ne glede na to, če je moški ali ženska.

Šele, ko se izživijo, spoznajo, kaj so naredili in največkrat dejanje tudi obžalujejo. Temu se reče afekt. Vendar družba, ki je dopustila tako stresno okolje, ni tolerantna do napak. Človekovo življenje je hitro uničeno. In vsemu temu največkrat botruje alkohol, zaradi katerega se človek toliko prej izživi - in to naredi v neracionalnem stanju.

To je moj pragmatičen pogled na to družbo in družinsko nasilje. Dokler družba človeku ne onemogoči ventiliranja stresa, bo družinsko nasilje ostalo stalnica. Ne glede na vso vašo retoriko, kaj je prav in kaj ni, grožnje z kaznimi in vse te impotentne nesmisle.

Za vse človekove izpade je ultimativno odgovorno okolje, v katerem ta človek živi.

SimplyMiha> Začaran krog. Družba, ki je uvedla človekove pravice in globalno komunikacijo, je odtujila človeka.

Nope. Še nikoli ni bilo tako dobro, kot je zdaj - in še nikoli nismo tako natančno vedeli, kako (in koliko) je lahko še bolje.

Trenutno stanje družbe te postavlja na laž. Ravnokar se je 62-letni škofjeločan zažgal in povzročil veliko eksplozijo ter požar, ki je več družin prisilila na mrzlo. Povejte mi, da se mu je godilo dobro.

Točna ta logika, da moraš naenkrat zrihtat vse, pelje v apatijo.

o+ nevone

Nihče se ne trudi, le zakaj bi, saj je nemogoče!

Zase govor!

Sicer pa ti nam predlagaš, naj se prenehamo truditi, ker itak ne (z)moremo nič spremeniti.

o+ nevone

SimplyMiha> Hkrati pa ignorirate vse druge v stiski.

Ti pa hočeš, da je še naprej normalno, da se ženske pretepa. Baraba si.

Ne. Vsi drugi si lahko pomagajo sami. Jokice, ki imajo prvosvetovne probleme, že imajo ramena, na katerih se lahko zjokajo. Ti ljudje, ki so bili zavrženi in potisnjeni ob rob družbe ter zapostavljeni, pa nimajo nikogar.

Družbeno odgovornost imamo poskrbeti za tiste, ki ne morejo poskrbeti zase.

Kot na primer jypeti, ki se izživljajo po forumih, ker drugače ne znajo. Ti še najbolj potrebujejo strokovno pomoč, preden uničijo življenje sebi in svojim najbližjim.

Pomagate samo tistim, ki ne potrebujejo pomoči, in se imate za dobrodelneže. Homoseksualne poroke niso stiska. Posvojitev oz. samooploditev ni stiska.

Revščina je stiska. Osamljenost je stiska. Depresija je stiska. Samomorilnost je stiska. Brezdomstvo je stiska. Nasilje je stiska.

Ampak ne, te ignoriramo in pomagajmo raje homoseksualcem priti do otrok in transvestitom do lulanja v javnih straniščih.

SimplyMiha> Ampak ne, te ignoriramo in pomagajmo raje homoseksualcem priti do otrok in transvestitom do lulanja v javnih straniščih.

Dokler v tej temi obstajajo ljudje, ki so prepričani, da si otroci iz homoseksualnih družin ne zaslužijo zaščite države (in ženske enakopravnost), se moramo pač ukvarjat s tem.

Če meniš, da se boš odkupil s "pomaganjem" lenobam, luftarjem in drugim izmečkom, ki se jim ne ljubi poskrbet zase, potem misliš narobe.

(Jaz običajno ne žalim pomoči potrebnih, sem jih pa tokrat moral, da boš ti lahko lažje razumel, zakaj je žaljenje gejev prav tako neokusno.)

Žalostna zgodba, kaj se lahko zgodi, če starši niso dovolj liberalni.

Tist moment, ko si partnerja nehamo zamišljat kot našo lastnino, se potreba po kakršnem koli nasilju, zmanjšana minimum.
Kaj je varanje?
Kdaj pride do varanja?
Kako se prepreči (brez ljubosumja in nasilja) želja po varanju?
Čemu depresije in slaba volja?
Kako do sredstev za normalno preživetje?
Kaj je strpnost in kako jo doseči?
Kako do boljših medsebojnih odnosov?
Kako se izviti iz primeža civilizacijskih norm, ki jih predpisujejo nasilna enoumja?
Kako do zadovoljstva že s tem, da živimo in da lahko na marsikaj, kar se tiče lastnega počutja, vplivamo predvsem sami?
Kako postati nenasilen?

Tu je nekaj vprašanj, zaradi katerih je na svetu največ nasilja (tistega prikritega, ki pripelje do dejanj v efektu). Odgovore na njih, mora vsak razčistit pri sebi. Človek, ki ima na večino teh vprašanj odgovore in se zna prilagajat, bo redko posegel po nasilju, alkoholu ali drogi.

Saj so poizkusili:

"My mom started taking me to a therapist, but would only take me to christian [sic] therapists, (who were all very biased) so I never actually got the therapy I needed to cure me of my depression. I only got more christians [sic] telling me that I was selfish and wrong and that I should look to God for help."

A je težave delala nerazumevajoča okolica:

She came out as gay at school, a move that was supported by friends but made her parents angry, she wrote.

solatko je 2. jan 2015 ob 12:23 izjavil:

Otroke naučite, da se ne bodo kaj dosti menili za okolico in njeno mnenje, pa jim boste precej olajšali življenje.
Seveda jih morate podučiti, kaj se sme in kaj ne. Predvsem pa jim dopovejte, da življenje niso video igrice in filmi, cilje pa naj izbirajo na zemlji in ne v oblakih.

Oh ne ne, tako pa to ne gre.
Otroke je treba zavijat v vato in jim govoriti, da se mora družba prilagoditi njim in ne obratno, če jim kaj ni po godu.
Vedeti morajo, da so center vesolja in da so njihovi problemi in morebitne tegobe najpomembnejše na celem svetu.
Zakaj bi se otrok prilagajal družbi ali pa jo celo ignoriral? Ima pravico do svoje miselnosti in tudi pravico spremeniti družbo v "njegov prav".