A dejansko obstaja tak caj?

solatko je 22. apr 2014 ob 07:52 izjavil:

blackbfm - Ne komentiraj zadev, ki jih ne poznaš. Filmi imajo zelo malo skupnega, z resnim ukvarjanjem, s katerokoli daljnovzhodno veščino. V vseh je poudarek na pretepanju na 1001 način, kar pa v osnovi ni niti približno cilj, katerekoli od teh veščin. Gre predvsem za uravnoteženje uma in telesa, preko vaj, ki so bolj podobne baletu, kot borbi.

No, solatko, bom pa jaz komentiral, ki zadeve poznam.

Cilji vzhodnjaških borilnih veščin so lahko mnogoteri. Sistemi so se razvili kot samoobrambne ali kot vojaške veščine. Potreba po razvoju in poučevanju teh veščin govori sama zase: če ne bi bilo potrebno znati vihteti meča, palice ali katerega drugega orožja oz. se znati braniti vsaj golorok, se te veščine ne bi razvijale. Torej je osnovni cilj povsem jasen: znati ubiti, poškodovati ali vsaj onesposobiti nasprotnika oz. se znati tega obraniti.

Mislit, da je v ozadju karkoli drugega kot naučit se, kako čimbolj učinkovito prizadejat nasprotniku čim večjo bolečino, je romantični pogled na Vzhodnjaško filozofijo - le ta pa je v veliki meri tudi moderna zabloda, ki so jo sproducirali v 20. stoletju. Odrešitev brez odrešenika

Je pa seveda res, da so že pred stoletji in tisočletji bojevniki, ki so si dolga leta služili kruh z mečem, začeli razmišljati o smislu življenja in smrti. Ter da so kmalu ugotovili, da je v "life&death" situacijah boljše, če ohraniš notranjo mirnost, kot pa se prepustiš čustvom, besnilu ali paniki. Res je tudi to, da s trdim treningom in simuliranju realnih situacij vojake lahko zelo dobro pripraviš "teren", jim napumpaš moralo in samozavest. To počnejo moderne vojske tudi danes.

Nekateri izmed teh so z leti postali izkušeni veterani, inštruktorji, mojstri. Iz razmišljanja o življenju in smrti so se razvile posamezne ideje in vpliva teh mojstrov na razvoj duhovnega aspekta borilnih veščin ne moremo zanemariti. Dejstvo je tudi, da Šaolini že vsaj 1.500 let prakticirajo borilne veščine in tudi na ta način iščejo stik s svojim notranjim mirom. Dejstvo pa je tudi, da so budistični menihi večkrat v zgodovini sodelovali v vojnah, da so se svojih veščin učili od izkušenih vojakov in da so svoje veščine tudi prenašali na nove rodove vojakov, ki so prišli k njim študirat umetnost bojevanja.

Skratka, kar se tiče zgodovine, je jasno, da so borilne veščine nastale iz potrebe, ne pa iz želje po duševnem miru.

Tudi danes ni nič drugače: razlogi, zakaj nekdo začne trenirati borilno veščino, so raznoliki. Le malo jih začne zato, da bi trening imeli za neko vrsto meditacije. Veliko se jih pride "naučit samoobrambe".

Res pa je, da nek majhen procent ljudi trening borilnih veščin "zasvoji" in to postane njihov način življenja. V tem so borilne veščine deloma podobne ostalim športom, deloma pa ne. Npr., tudi s tekom postanemo zasvojeni. Pri fizičnem naporu se dejansko sproščajo endorfini in pride čisto prave odvisnosti. Zato je katera koli redna telesna aktivnost (in ne samo borilne veščine) primerna kot naravno sredstvo proti depresiji.

V nasprotju z marsikaterim drugim športom, ki ga lahko gojimo rekreativno, pa borilne veščine ponujajo še nekakšen "estetski vidik" ter notranjo zadovoljstvo ob dosežku zastavljenega mejnika - najsi bo to nek uradno priznan cilj (doseganje mojstrske stopnje), ali pa nek notranji cilj, ki smo si ga sami zastavili (obvladovanje nekega giba, udarca, kate, ipd.).

Ko dolgo časa treniraš (nikakor ne gre za nekaj mesecev!) ter združiš vse našteto, pride do izraza tudi notranja rast ter "uravnoteženje uma in telesa".

solatko je 22. apr 2014 ob 07:52 izjavil:

Je pa res, da so natrenirani, uravnoteženi akterji, lahko ob določenih situacijah, izredno nevaren nasprotnik. Veliko začetnikov, po nekaj mesecih intenzivnega ukvarjanja, spremeni svoje poglede na to, predvsem kar se tiče tega, s kakšnim namenom in cilji, so se začeli ukvarjati s tako dejavnostjo.

Tisti, ki so računali na to, da bodo v parih mesecih postali najmanj senca Bruce Lee-a, s treningi nehajo.

Trajne spremembe v obnašanju (čustvovanju in razmišljanju) potrebujejo leta, ne pa tedne in mesece. Olimpijski cikel (4 leta) ima neko svojo logiko. Morda najdeš koga, ki po šestih mesecih treninga misli, da je spremenil svoje poglede. Ko bo borilno veščino treniral 6 let, bo videl, kako naiven je bil. In ko jo bo treniral več desetletij, bo videl, kako naiven je bil po šestih letih.

Zelo pomembna je tudi "življenjska šola". Mladim, ki trenirajo borilne veščine, pritiče trdo delo, švic, bahanje, izvajanje "akrobatskih" trikov, "pretepanje" in merjenje znanja s sovrstniki. "Uravnoteženost uma in telesa" in duhovna rast je za starejše, ko enkrat ugotovijo, da se celo življenje bojujejo pravzaprav sami s sabo, da so v resnici sami odgovorni zase, za svoja dejanja in za svojo zapuščino. V bistvu gre za to, da ti borilne veščine v tem obdobju pomagajo preseči infantilno fazo, v kateri ostajajo mnogi, ki menijo, da so vsi drugi krivi za njihove težave.

Ampak, med 15 ali 20-letnikom, ki začne s treningom npr. karateja ter 70-letnikom, ki je treningu posvetil več desetletij, je velika razlika.

Pomoje in lastni izkušnjah je bolje da si gradiš zadevo na vitaminih in mineralih, vsem kronično primankuje vitamina D in vprašanje je kako je z vitaminom B (vseh 12 njih) ki pomaga preprečevati stress in depresijo.

Prav tako v roki z roko lahko probaš gratitud dnevnik. Dnevnik hvaležnosti, tako treniraš možgane na srečne trenutke in treniraš poiztivnost in hormon sreče. Čaji seveda lahko so del tega...

Večina Slovencev že dolgo časa uporablja več vrst čajev- hmeljev, vinski, pa tudi sadni, po domače šnops imajo blagodejen učinek v teh kriznih časih.

Namesto da se smiliš sam sebi, poglej malo po temah in napiši kaj neumnega, tudi to lahko pomiri človeka :)

Jaz osebmo občasni popijem skodelico kamiličnega čaja in morem povedati, da spim odlično. Baje tudi pomaga , če pred spanjem popiješ toplo mleko.

Pred spanjem očiščena glava (meditacija, sprostitev, primeren možganski trening, da se očisti skrbi,...), je najboljše uspavalo.
Vsakodnevne skrbi, morajo pred spanjem ven.

Pred spanjem udariš ene 5km teka.
Potem ti niti ne bo prišlo na misel, da ne moreš zaspat.
Je pa tako, da imajo največ težav s spanjem ljudje, ki se po dnevi niso dovolj fizično in psihično utrudili.

čaj narejen iz valerian roota oziroma baldrijana po slovensko ima blag uspavalen učinek (ampak res blag.... boš mogel kr velik spit da bo kak učinek.....)

isto velja za kava kavo ( Kava @ Wikipedia ), samo ne vem če je reč legalna v sloveniji al ne

čaj iz makovih semen bi tud znal delovat, če dobiš semena, ki majo v sebi še kaj opiatov

če maš težave s spanjem samo občasno je varianta tudi da greš do osebnega zdravnika/zdravnice in zaprosiš za kake uspavalne tablete.... če ne deluješ kot naječji narkoman oziroma nimaš čist zategnjenega zdravnika/zdravnice pomoje ne bi smel met težav s pridobitvijo recepta za kak apaurin (diazepam)/sanval (zolpidem)/... samo teh tablet ne smeš jest redno, ker bodo nehale delovat in ker boš postal odvisen.... moja vem da ne komplicira glede tega (nazadnje sem ji rekel za škatlo sanvala ker je težko zaspim od te vročine.... sem ji rekel da mi lahko da tud recept za klimo)

podobne stvari se da kupit tudi preko neta samo ne bi preveč o tem ker je to že na meji legalnosti pa nočem da mi izbrišejo post.....

če maš pa redne težave s spanjem je pa mal većji problem, ker nobene od teh tablet ne delujejo neskončno časa (isto velja tud za razne zelišćne pripravke ker je itak podoben mehanizem delovanja samo doza je nižja)