Kako se obnašati do arogantnega ''bodočega'' šefa?

Pojdi na razgovor kam drugam.

Bodi prijazen in ustrežljiv.
Arogantneži majo radi take.
Bog ne daj, da mu daš z obnašanjem vedeti, da ti visi za tak folk

Ne se tok ukvarjat s tem.

Prvo moraš čez vrata stopit, potem se moraš dokazat in šele potem ima tvoja beseda lahko neko težo.
Dober šef bo to tako ali tako opazil.
Če ne on pa vsaj firme s katerimi sodeluješ...pa maš vsaj pri njih dobro referenco.
Pri nas točno vemo, ker šef/nadzornik/tehnik pri partnerjih je dober. Tak potem drugje hitro službo najde. Pa če je mel še tko nesposobnega šefa.

ohh, še eden ki se je iztrgal od krila mame in je končno začel spoznavati pravi svet okoli sebe.
pohvalno (in žalostno obenem)!

Hvala za predloge, nikoli ne škodi malo modrosti pri drugih pobrat

fantasycamp je 19. mar 2014 ob 13:45 izjavil:

Jaz ti svetujem da ko vidiš da je šel čez mejo ohraniš svoje dostojantsvo in ga začneš zafrkavat nazaj in užališ da se bo bal naslednje kandidate zafrkavat, sploh če bo zraven njega nekdo ki bo videl kako si ga užalil!

Na razgovoru me bosta intervjuvala dva, oba sta kar tesna sodelavca in oba dokaj arogantna, tako da bo kar zanimivo.

Mellons je 19. mar 2014 ob 13:51 izjavil:

Hvala za predloge, nikoli ne škodi malo modrosti pri drugih pobrat

fantasycamp je 19. mar 2014 ob 13:45 izjavil:

Jaz ti svetujem da ko vidiš da je šel čez mejo ohraniš svoje dostojantsvo in ga začneš zafrkavat nazaj in užališ da se bo bal naslednje kandidate zafrkavat, sploh če bo zraven njega nekdo ki bo videl kako si ga užalil!

Na razgovoru me bosta intervjuvala dva, oba sta kar tesna sodelavca in oba dokaj arogantna, tako da bo kar zanimivo.

Nekdo je rekel da če prideš v službo in čutiš slabo energijo, se vprašaj ali hočeš delat tam?
Je vredna malo boljša plača to da se vedno bojiš in si ustrahovan?

Če veš da je aroganten in se do delavcev nepošteno/nespoštljivo/slabo obnaša, potem pojdi na razgovor in se niti ne trudi, da bi šiht dobil, lažje ti bo če že takoj začneš iskati nekaj boljšega. V takem primeru jima jih brusi nazaj, če le imaš vsaj približno občutek za te zadeve.

Če sta drugače povsem korektna do delavcev, sploh, ko se enkrat vklopijo v kolektiv, potem mogoče dela(ta) le bully vtis, ker si drugače ne znata pričarat spoštovanja in avtoritete delavcev. V tem primeru se mogoče splača vseeno poskusi delo dobit. Odgovarjaš korektno, na provokacije ne nasedaš, vseeno pa nujno ohraniš dostvojanstvo in če provokacije presežejo mejo dobrega okusa protestiraš. Ni nujno, da se razpištoliš, je pa nujno, da pokažeš da se s tem ne strinjaš in imaš hrbtenico.

Vso srečo na razgovoru, kakor koli že bo šlo, sporoči rezultate ;)

Malcolm_Y je 19. mar 2014 ob 14:32 izjavil:

Da odgovorim na vprašanje teme:

Profesionalno. Ne glede, kdo ti sedi nasproti, se vedeš profesionalno. Odgovarjaš na vprašanja, morebitnih podtonov pa ne opaziš. Če te direktno provocira, mu daš pa vedeti, da si profesionalec in se nimaš s takimi kaj pogovarjati.

Da ne boš mislil, da je kadrovikom lahko - bil sem pri dosti razgovorih poleg, kot vodja oddelka in je obup, na kaj vse naletiš.

Mene pa več to ne impresionira, ljudje bi morali biti bolj agresivni, preveč je nadutosti in provokacij.

Da ne govorimo o tem da smo država ki dovoli da se ne sprašuje o plači. to je nesramno in perverzno kako globoko smo padli.

Ljudje bi morali vzeti nekaj agresije v roke in začeti spraševati kadrovnike o svojih možnostih in plači!

To je šlo predaleč.

Liberté, égalité, fraternité

Mi smo tako suženjski narod da se ne izborimo za osnovno pravico dela in kako je vrednoteno, vse smo dali drugim.

Potem pa še opravičujemo njihov gnev nad nami in se prilagajamo še tako nespodobnim gestam in povabilom na dodatke delu ki nimajo veze z našo zaposlitveno pogodbo...

Že to da imamo tako zaščiteno delo s,p in pogodbeno ter študentsko kaže da država išče vse načine da uniči redno delo ter % spodbuja celo generacijo ljudi ki ne bodo imeli pokojnine...

Hey sam vem o čem govorim...sem eden izmed teh..pa veliko mojih prijateljev tudi...

Jebal smo ježa po domače...

bodi to kar si.

Malcolm_Y je 19. mar 2014 ob 14:32 izjavil:

Da odgovorim na vprašanje teme:

Profesionalno. Ne glede, kdo ti sedi nasproti, se vedeš profesionalno. Odgovarjaš na vprašanja, morebitnih podtonov pa ne opaziš. Če te direktno provocira, mu daš pa vedeti, da si profesionalec in se nimaš s takimi kaj pogovarjati.

Da ne boš mislil, da je kadrovikom lahko - bil sem pri dosti razgovorih poleg, kot vodja oddelka in je obup, na kaj vse naletiš.

Edini pameten nasvet.

Ja, leni, šlampasti, neumni, nekompetentni, nezainteresirani, amaterski, favšni delavci si res ne zaslužijo plač, zato jih ne vidijo po več mesecev...

Seveda smo. Razen javnih delavcev, seveda. Sami kofetkarji...

gruntfürmich je 19. mar 2014 ob 18:03 izjavil:

se strinjam s tabo. ampak to pa je samo ena stran medalje.
druga stran pa so slovenski delavci... ...leni, šlampasti, neumni, nekompetentni, nezainteresirani, amaterski, favšni, vidijo samo pravice in visoko plačo.
in tu kjer smo smo zaradi OBEH plati medalje, ne samo ene.

Jah tako je, treba je pogledati tudi drugo plat medalje. Slovenski delodajalec tipicno (cast izjemam) nobenega pogleda (ravno iz zgoraj nastetih lastnosti) na perspektivo podjetja in še manj na to, da je treba dobre delavce nagrajevati, sicer se še najboljšemu čez čas zazdi, da je idiot, da se trudi. Je samo še en kapitalist, ki dela za svoje interese in veliko raje, kot da bi pridobival nove trge (kar je tezko), špara na svojih zaposlenih (kar je preprosto), zato se le ti držijo za bilko državne zakonodaje, ker je dejansko edina, ki jih ščiti pred pohlepom "investitorja".

OP, javi pol, kako se je odvilo vse skupaj.

gruntfürmich - Tu se najbolj motiš. Ne more bit vsak svoj delodajalec, samo cca 10% aktivne populacije.
Vsak, ki je sposoben za delo, lahko dela, za kar pa mora delodajalec, ki rabi to njegovo delo, plačati, kot mora za energijo, material, davke......, skratka delavec mora postati vkalkulirani strošek. Če se nek človeka vreden strošek ne izplača, naj delodajalec firmo zapre, ne pa da dela vse, da stroška dela nebi plačal ali bi ga spravil pod minimum.

Nihče ne gleda ozko, razen podjetnikov v SLO, katere zanima izključno njihov žiro račun in čim več ničl za prvo številko, da mu pa delavci za preživetje hodijo v javne kuhinje in RK, da preživijo, se jim pa sladko jebe.

Tak odnos ni dobra osnova, za širitev in razvoj firme, kar pa večini naših podjetnikov niti ni cilj.

S takim odnosom je ogabno razlagati, da so delavci v SLO leni, šlampasti, neumni,..... saj delodajalci dobivajo ravno to, kar so pripravljeni plačti - nedelo, šlamparijo, slabo mnenje o firmi, podoba firme pada, če prav se osebni standard delodajalcev, vseeno dviguje.

Zaradi takih odnosov in nesposobnosti delodajalcev pa trpi celotna država. Seveda se premalo denarja steče v proračun, za minimalno delovanje države, kaj šele za socilano državo.

Zavedaj se, da je to začaran krog, ki se bo moral, če bomo hoteli imeti državo in pokrivati vse potrebe, v jedru spremeniti odnos delodajalcev do ljudi.

Aroganca kogarkoli pomeni nesposobnost normalne komunikacije, na žalost je tega vedno več. Lastniki podjetij bi morali arogantne ljudi odstranit iz podjetja, pred "lenuhi", saj jih je večina lenih zato, ker z njimi upravljajo arogantneži, ki razen z grožnjami in podcenjevanjem, ne znajo upravljat z živo silo.

Jaz sem imel enkrat razgovor, najprej z vodjo informatike, sva se ujela fantastično, debatirala o bazah, mrežnih protokolih, itd... Prišel sem v naseldnji krog in dobil neko kadrovnico, ki me je vprašala če je moja žena zaposlena, ko sem ji obrazložil, da je to pač ne zanima, me je gledala kot bi iz Marsa priletel. Seveda se je razgovor zaključil po 2 min in nisem bil sprejet. :) Vodji informatike ni prišlo na misel, da bi me kaj takega vprašal, lepo se je obnašal profesionalno in oba sva vedela zakaj sva tam. Pol sva se srečala še na eni konferenci in zdaj se tu in tam dobiva na kosilu, je pa dobil sodelavca, ki je manj jezikav. :)

Kar se mene tiče me lahko vprašajo karkoli povezano z delovnim mestom, jih pa ne briga, kaj dela moja žena, koliko otrok mislim imeti, kaj si mislim o političnih opcijah, itd... Naj si šiht nekam vtaknejo.

Pa dejte povedat vsaj kje so te firme, da take nebuloze sprasujejo. Nebodite taki hlapci in malo bolj pogumno nastopajte.

MadMax je 20. mar 2014 ob 10:03 izjavil:

Prišel sem v naseldnji krog in dobil neko kadrovnico, ki me je vprašala če je moja žena zaposlena, ko sem ji obrazložil, da je to pač ne zanima, me je gledala kot bi iz Marsa priletel.

Bolj pravilni odgovor bi bil kratek: "naslednje vprašanje?"

Zaradi vprašanja o zaposlitvi tovje žene bi morala kadrovnica leteti iz službe

Točno! Problem je le dokazovanje "krivde". Tvoja beseda proti njeni, prič na svoji strani nimaš, pa še kup negativnih vplivov potegne nate...

Zato pa lepo, diktafon in je to to.

Na koncu pogovora pa lepo opozoris to osebo, da te je sprasevala stvari, ki jih nebi smela. In da pac naj razmisli drugic. Pa se posnetek ji das predvajati.

Zdej bo mi spet nekdo zamoril, da je pa to prepovedano. Jaz mu pa recem naj si to prepoved nekam zatakne. Dok eni veselo vsepovprek krsijo zakone, jaz pa revcek bi se moral kaj skrivati pod mizo.

Invictus je 20. mar 2014 ob 09:46 izjavil:

Zaradi vprašanja o zaposlitvi tovje žene bi morala kadrovnica leteti iz službe ...

Ker to te niti ne sme spraševati.

Sicer pa, kako sploh je kadrovnica sploh vedela da si poročen?

Iščem po spletu a ne najdem... kje piše da te ne sme spraševati o osebnem življenju?
Oz. Kaj te še ne sme vprašati.

Ker skoraj ni intervjuja, da te ne bi vprašali npr. za hobije.

MIHAc27 je 20. mar 2014 ob 11:38 izjavil:

Ker skoraj ni intervjuja, da te ne bi vprašali npr. za hobije.

Saj jim ni treba povedati. Samo rečeš da so to tvoje osebne zadeve ...

Ker drugače razgovor preide na gostilniško čvekanje ...

111111111111 je 20. mar 2014 ob 09:11 izjavil:

Jaz sem imel enkrat razgovor, najprej z vodjo informatike, sva se ujela fantastično, debatirala o bazah, mrežnih protokolih, itd... Prišel sem v naseldnji krog in dobil neko kadrovnico, ki me je vprašala če je moja žena zaposlena, ko sem ji obrazložil, da je to pač ne zanima, me je gledala kot bi iz Marsa priletel. Seveda se je razgovor zaključil po 2 min in nisem bil sprejet. :) Vodji informatike ni prišlo na misel, da bi me kaj takega vprašal, lepo se je obnašal profesionalno in oba sva vedela zakaj sva tam. Pol sva se srečala še na eni konferenci in zdaj se tu in tam dobiva na kosilu, je pa dobil sodelavca, ki je manj jezikav. :)

Kar se mene tiče me lahko vprašajo karkoli povezano z delovnim mestom, jih pa ne briga, kaj dela moja žena, koliko otrok mislim imeti, kaj si mislim o političnih opcijah, itd... Naj si šiht nekam vtaknejo.

Tista kadrovika je zrela za prijavo. In dokler je nihče ne prijavi (lenobe pasivne), bo pač ostala tam in terorizirala naprej.

Mislim da bi moralo biti po zakonu dovoljeno da se pogovori snemajo, tako bi se končalo to poniževanje in zahtevanje podatkov ki se jih ne tičejo...

Jaz pa sigurno bom naslednjič snemal in potem dal na net če pride do kake grše in grobe kršitve pravic, naj se ve o tej firmi!

Meni se ni zdelo sporno, da ji povem da sem poročen. Sem pač povedal, vidim pa da bi moral že tukaj potegnit črto. Bolj me je zmotilo to, da je hotela vedeti stvari o moji ženi, to pa je nima kaj zanimat, kaj njo briga kaj dela moja žena.