Roverja Spirit in Opportunity sta na Mars poletela v okviru misije MER (Mars Exploration Rover Mission), a nista bila prva. Že leta 1997 je NASA tja poslala roverja Sojourner, ki je načrtovanih 7 solov aktivnosti raztegnil v 83. Predlani je na Mars pripotoval še četrti in doslej najzmogljivejši rover Curiosity, kar pa v ničemer ne zmanjšuje pomena misije MER. Poleg štirih roverjev so na Mars v zgodovini prileteli še Phoenix (2008), oba Vikinga (1976) in Mars 3 (1971). Marsikatera misija pa ni bila uspešna ali pa je bila zgolj deloma uspešna in je na primer izgubila rover.
Spirit je pristal v kraterju, kjer so oblike kazale, da bi bila lahko nekoč tekoča voda, Opportunity pa na nasprotni strani planeta, kjer je na vodo namigovala zgradba kamnin. Prvi ni imel znanstvene sreče, medtem ko je slednji odkril posredne dokaze za obstoj tekoče vode na Marsu v zgodovini. Potem sta začela voziti po površju, dokler bo pač šlo. NASA je upala, da bi lahko uspelo celo leto dni, niso pa si mislili, da bo eden izmed njiju še vedno brcal po desetih letih, drugih pa zdržal šest let.
Spirit je v svoji življenjski dobi prevozil 7,7 kilometrov, pri čemer je imel na koncu težave z enim in potem kar dvema nedelujočima kolesoma. Na Zemlji to ni problem, na Marsu pa daleč naokoli ni nikogar, ki bi zakopanega roverja lahko potegnil iz mehkega peska. Nesrečni Spirit se je maja 2009 zataknil na mehki podlagi iz jarozita in NASA ga kljub enoletnemu eksperimentiranju na Zemlji, preračunavanju različnih scenarijev in poizkušanju različnega obračanja koles ni uspela rešiti. Spirit je postal nepremična raziskovalna platforma, kar ni bilo tako slabo, le da ni bil primerno nagnjen proti soncu. Zadnji stik z roverjem so imeli marca 2010, potem pa se je na tisti polobli začela zima in ker je bil rover orientiran pod nizkim kotom, ga NASA ni uspela več obuditi niti ob naslednjem solsticiju. Maja 2011 je bil Spirit razglašen za mrtvega.
Opportunity je v tem času živahno vozil naokoli in do danes nabral okrog 36 kilometrov. Kmalu po pristanku je našel prvi meteorit, ki ga je človeštvo odkrilo na tujem planetu. Že aprila 2005 se je tudi Opportunity zakopal v peščeno sipino, kjer je obtičal za 38 solov, a so ga inženirji uspeli rešiti. Od tedaj uspešno vozi po površju in zbira podatke o zgradbi tal. Trenutno je na njegovi lokaciji zima, a NASA pričakuje, da bo prezimil brez posebnosti.
Roverja sta na Marsu odkrila ogromno. Poleg prvega meteorita na tujem planetu (kar ni presenetljivo, je pa vseeno lepo res najti enega) tudi dokaze o obstoju vode. Spirit je odkril dokaze, da je bil nekoč Mars vroče, mokro in burno mesto z vulkanskimi eksplozijami, vodno aktivnostjo, parnimi vrelci itn. Opportunity nam je pokazal, da je imel Mars nekoč kislo vodo pod površjem, ki je občasno pritekla na površje in odhlapela. V bližini kraterja Endeavour je našel ostanke kalcijeva sulfata in številne glinaste aluminijeve silikate. Ti kažejo, da voda povsod ni bila zakisljena, ampak vsaj na tem področju nevtralna. Evropski Mars Express, ki kroži v Marsovi orbiti, je na južnem polu odkril veliko ledu (iz vode in ogljikovega dioksida) in sledove metana v atmosferi, a prav roverja sta pokazala, da je bila voda nekoč tudi tekoča. Roverja sta poleg tega poslikala še številne dogodke, kot je prehod Fobosa in Deimosa (Marsovi luni, ki pa ne povzroča mrka, ker sta premajhni/predaleč). NASA je objavila tudi temperaturni profil Marsove atmosfere, ki kaže monotono padanje temperature z višino.
