WD-jeva podružnica HGST, ki se je ukvarjala z razvojem diskov s helijem, je v ohišje od klasičnega štiriterabajtnega diska družine Ultra stlačila sedem magnetnih plošč, s čimer so njegovo kapaciteto povečali na 6 TB, medtem ko so dimenzije ostale običajne za 3,5-palčno ohišje. Helij ima bistveno nižjo gostoto od zraka (približno sedemkrat), kar povzroča manj upora in vzgona. Vzgon tu ni problematičen, saj bralne glave lebdijo tik nad ploščami, upor pa je bil moteč faktor v teh natlačenih ohišjih. Ima pa helij približno šestkrat višjo toplotno prevodnost od zraka, tako da težav s hlajenjem ni. V resnici manjši upor povzroči za nižjo temperaturi že sam po sebi; razlike naj bi bilo okrog 4-5 °C v primerjavi s serijo Ultrastar, pravi WD, medtem ko je poraba energije za dobrih 20 odstotkov nižja.
WD podatkov o ceni še ni razkril, a novi diski niti ne bodo namenjeni domačim uporabnikom, ampak jih bomo gledali predvsem v strežnikih. Eden prvih naročnikov bo Netflix, ki si od njih obeta veliko.
Toda kakorkoli obračamo, več kot okoli 625 gigabitov na kvadratni palec na magnetne plošče s trenutnimi tehnikami zapisovanje ni mogoče shraniti. Zadnja velika revolucija je bil pravokotni zapis, ki je magentizacijo domen obrnil pravokotno na površino plošče. Če bomo želeli povečati kapaciteto diskov, kar le s povečevanjem števila plošč ne bo šlo, bo treba poseči po drugih, za zdaj še eksperimentalnih tehnikah - HAMR (heat-assisted magnetic recording), BPM (bit-patterned recording) ali SMR. Slednjo je razvil konkurent Seagate, ki za prihodnje leto obljublja 5 TB diske na ta način (torej s štirimi ploščami), do leta 2016 pa 10 TB. WD pa žogico vrača s trditvami, da bo HAMR omogočil vse do 5 terabitov na kvadratni palec - kar bi teoretično pomenilo diske s kapacitetami tam okoli 40 TB. Na koncu pa vseeno velja opomniti, da se fizikalnim mejam vseeno počasi bližamo. Lažjih plinov od helija ni, če izvzamemo sila reaktiven vodik, velikost sledi na ploščah pa tudi ne more biti manjša od velikosti molekul.
Huh, če ti takšen disk crkne ... 6 TB podatkov adijo.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Huh, če ti takšen disk crkne ... 6 TB podatkov adijo.
Če imaš tak disk, potem veš za kaj ga imaš in je samo eden v RAID polju (ali čem podobnem). Če ti crkne si torej izgubil nič podatkov. Na drugem koncu imaš pa lahko izgubo nekaj serij (s po deset sezonami) in kupom filmov, ki jih pa tako ali tako lahko še enkrat ukradeš :)
U bistvu to sploh ni slaba rešitev - ko jo bodo sparili z ustreznimi podrešitvami - recimo talarji v vakumu in ustrezno spremenjenimi glavami.
Sedaj bi bila nepraktična zaradi prevelike porabe.
Sama velikost diska ne igra velike vloge, ker je ta plac bolj ali manj zastonj. Itak je ohišje dimenzionirano za 5.25 drajve in ima za tamale posebno kletko...
helij in zaprta ohišja... me zanima kako zanesljivo je to na dolgi rok.. dejstvo je, da je helij zelo izmuzljiv in hitro najde še tako majhno špranjo v posodi...bomo čez tri leta poslušal o mass odpovedovanju takih diskov, k bo helija zmanjkal v notranjosti :)
Uf tole pa, če dolgoročno dela je super. Se pravi lahko v normalno in poceni 4U ohišje s 24-imi HDD bayi spravim cca. 108TB z 3x8 diski v RAIDZ2 konfiguraciji. Ravno prav!
Upam, da diski z še višjo kapaciteto kmalu najdejo pot v consumer market. Trenutno imam doma dobrih 4TB prostora na fileserverju (+ en 320GB disk za backup moje primarne mašine) in en 4TB zunanji disk za backup serverja. Če bo šlo tako naprej bo v roku kakega leta ta server počasi napolnjen in bo potrebno počasi diske dokupit. Lepo bi bilo dobiti kak 8TB zunanji disk kar bi pomenilo, da lahko trenutni backup disk vtaknem v server, novega pa uporabljam za backup.
Ampak helij mi pa nekako ne deluje kot ravno najboljša izbira. Ne zato, ker bi bil slab ampak zaradi precej velikega pomanjkanja helija.
Verjetno bo dodatnoa koda v SMART-u "hellium pressure" in/ali "head flutter due to gas turbulences"
Ko smo že ravno pri S.M.A.R.T.-u me zanima zakaj je ta reč tako nezanesljiva. Redkokdaj pisne, da je kaj narobe z HDD-jem. V dobi SSD-jev vidim, da tudi praktično ni nič boljši glede nadziranja stanja.
Verjetno bo dodatnoa koda v SMART-u "hellium pressure" in/ali "head flutter due to gas turbulences"
Ko smo že ravno pri S.M.A.R.T.-u me zanima zakaj je ta reč tako nezanesljiva. Redkokdaj pisne, da je kaj narobe z HDD-jem. V dobi SSD-jev vidim, da tudi praktično ni nič boljši glede nadziranja stanja.
V katerih primerih pa se ti zdi, da je nezanesljiv?
Ampak helij mi pa nekako ne deluje kot ravno najboljša izbira. Ne zato, ker bi bil slab ampak zaradi precej velikega pomanjkanja helija.
Hm, tretjina mase vesolja je helij. Kakšna sramota, da nam ga za diske pa zmanjka. Klinc gleda tak dizajn.
Če se boš čez mesec in pol malo sprehodil po Ljubljani, boš našel en milijon balonov, ki jih napolnimo s helijem in damo otrokom samo zato, da jih spustijo v luft. Enaka situacija verjetno v vsakem mestu po celem svetu. Temu težko rečeš veliko pomanjkanje helija.
Sama velikost diska ne igra velike vloge, ker je ta plac bolj ali manj zastonj. Itak je ohišje dimenzionirano za 5.25 drajve in ima za tamale posebno kletko...
Tvoje ohisje doma ze mogoce. Vecina rack ohisije je pa narejena za 3.5" ali celo 2.5" diske. :)
Včasih, ko smo imeli še CRT ekrane in filme v DivX, ki je šel na en CD, je bilo prostora dovolj. Vse si lahko imel doma na diskih, pa jih takrat še ni bilo v tera velikost Letos pa sem se odločil, da bi premaknil vsebino iz optičnih ploškov na diske - in trčil ob zid Da zanesljivost diskov v današnjih časih sploh ne načenjam...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
@fosil Tudi meni ni jasno zakaj kakšen proizvajalec ne da na trg 5.25" malo počasnejše diske (3600rpm) za "storage" kot je to naredil Seagate pred mnogimi leti, ko so bile kapacitete točno 1000x manjše. Imam enega takega 4,3GB doma. http://www.seagate.com/files/staticfile...
@fosil Tudi meni ni jasno zakaj kakšen proizvajalec ne da na trg 5.25" malo počasnejše diske (3600rpm) za "storage" kot je to naredil Seagate pred mnogimi leti, ko so bile kapacitete točno 1000x manjše. Imam enega takega 4,3GB doma. http://www.seagate.com/files/staticfile...
Zato ker to pomeni precej velike spremembe v zasnovi diska in tudi precej drugačen proizvodni proces, da bi se kaj takega izplačalo.
Kot pri razvoju CPU, tudi pri večjih diskih igrajo vlogo najbolj pomembni kupci (v server in workstation branži), torej morajo imeti 5,25 diski dovolj pomankljivosti, da se ne izplačajo. Za desktop tukaj dobiš, kar pač primarno razvijejo za business.
Ampak helij mi pa nekako ne deluje kot ravno najboljša izbira. Ne zato, ker bi bil slab ampak zaradi precej velikega pomanjkanja helija.
Hm, tretjina mase vesolja je helij. Kakšna sramota, da nam ga za diske pa zmanjka. Klinc gleda tak dizajn.
Če se boš čez mesec in pol malo sprehodil po Ljubljani, boš našel en milijon balonov, ki jih napolnimo s helijem in damo otrokom samo zato, da jih spustijo v luft. Enaka situacija verjetno v vsakem mestu po celem svetu. Temu težko rečeš veliko pomanjkanje helija.
Verjetno bo dodatnoa koda v SMART-u "hellium pressure" in/ali "head flutter due to gas turbulences"
Ko smo že ravno pri S.M.A.R.T.-u me zanima zakaj je ta reč tako nezanesljiva. Redkokdaj pisne, da je kaj narobe z HDD-jem. V dobi SSD-jev vidim, da tudi praktično ni nič boljši glede nadziranja stanja.
V katerih primerih pa se ti zdi, da je nezanesljiv?
Praktično skoraj SMART nikoli ni napovedal, da bo HDD crknil. Res, samo parkrat v življenju sem videl ta prizor, da se je dejansko oglasil in opozoril. Največkrat je tko, da ti napiše, da manjka sistemski disk. Oz ne moreš recimo več v operacijski sistem. V slednjem primeru greš diagnosticirat in ti proizvajalčev programpo skeniranju pove, da ni HDD več ok. Ampak SMART se pa ni oglasil.
Praktično skoraj SMART nikoli ni napovedal, da bo HDD crknil. Res, samo parkrat v življenju sem videl ta prizor, da se je dejansko oglasil in opozoril. Največkrat je tko, da ti napiše, da manjka sistemski disk. Oz ne moreš recimo več v operacijski sistem. V slednjem primeru greš diagnosticirat in ti proizvajalčev programpo skeniranju pove, da ni HDD več ok. Ampak SMART se pa ni oglasil.
Jaz sem pa ogromnokrat videl, da je SMART prej beležil napake, samo se jih je pač ignoriralo, ker "je še zmeraj delal čisto normalno", dokler en dan pač ni več delal.
Seveda kontroler ni vedeževalka, si pa zabeleži in opozori na napake, ki nastanejo pri branju, pisanju, zagonu itd., ki se mnogokrat samo slabšajo in vodijo v neizogibno popolno okvaro.
