Dovoljena razžalitev - zakon

jype je 25. okt 2013 ob 07:47 izjavil:

BRBR> Ka je to, ni storil z namenom zaničevanja ? Kako sploh more nekdo žalit brez namena zaničevanja.

Če to ocenim jaz, gre za resno kritiko.

..jype, tukaj gre za tipicno sivo cono, ki bi jo moral v okviru ostalih dveh trditev, verjamem da vec kot uspesno, dokazovati na sodiscu

BRBR je 25. okt 2013 ob 01:56 izjavil:

Razžalitev

158. člen

(1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.

(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

(3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.

(4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti.

Ka je to, ni storil z namenom zaničevanja ? Kako sploh more nekdo žalit brez namena zaničevanja.

S tem je mišljeno predvsem to če do razžalitve pa se nasprotna stran niti ni zavedala niti ni hotela sogovornika užaliti. Recimo banalen primer. Nekdo je v pogovoru označen za kmeta. Ta, ki je besedo izrekel je hotel poudarit da oseba ukvarja z poljedelstvo, nekdo pa bi to lahko razumel kot žalitev, češ da ga ponižuje. Ravno tako sem sodijo žalitve izrečene v šali, neporazumi in podobne variante.

To pa če nekomu, ki laže rečeš lažnivec pa je opis dejanskega stanja in ne žalitev. Problem nastane, če laži ni mogoče dokazat.