Obdavčitev dela v Avstriji

louser je 3. avg 2018 ob 08:32 izjavil:

Nam je vseeno, kaj ti misliš. Ker po tvoje boljše živiš, če živiš v Sloveniji in v Avstriji zaslužiš 2 čuka kot pa če delaš doma in zaslužiš 1.3 čuka. Potem pa še vlečeš soco iz Avstrije, jo nosiš v Slovenijo in nato jokaš, ko želi Slovenija pobrati davek.

Za koga to vse govoriš "nam"? Misliš tebi, no saj meni je enako za tebe, pa tega ne pišem =)

urosh je 3. avg 2018 ob 08:36 izjavil:

@Mato - potem pa upostevaj se (ce ze zelis upostevati vse) dejstvo, da tudi malica ni upostevana v delovni cas (delas minimalno 30 min / dan vec), ter cas voznje, ki je skoraj 100% daljsi, kot voznja na delo v slo, itd. Aja, to pa ne mores dati v isti kos, ne? Tisto, kar pa ti pase, pa lahko, ne? ;)
Jaz sem za zelo enostavno resitev. Dajmo dohodninske lestvice izenacit z avstrijskimi in bomo imeli vsi vec. Razen drzave. Ta pa naj zacne gospodarit odgovorno, pa bo tudi dovolj. Smo za? Razen Invictus - ceprav on ne dela vec za placo, ampak za gust - tak je za njega vseeno.

Jaz se s takim predlogom absolutno strinjam...

urosh je 3. avg 2018 ob 08:36 izjavil:

Razen Invictus - ceprav on ne dela vec za placo, ampak za gust - tak je za njega vseeno.

Moraš biti pa res zahojen in za Luno, da ne veš, da obstajajo tudi druge možnosti plačila poleg plače... Daleč od tega da delam zastonj .

kingsix je 3. avg 2018 ob 06:45 izjavil:

WTF? Zakaj bi Avstrojski bruto povečal za malico in prevoz, če le tega ni posebaj plačanega? Kere ideje.

Sem upošteval oboje pri dohodninski napovedi kot strošek. Tako kot se v praksi dela.

Izgleda, da ljudje hočete res na vsak način opravičit svoje negodovanje migrantskim devalcem.

Ja, ampak rezultat je potem jasen: nekdo, ki ima pred davki visjo placo, ima visjo tudi po placilu davkov. Kar je nekako pricakovano.
Ce primerjas "slovenca" in "avstrijca" mora slednji imeti visjo letno bruto placo, da sta primerljiva. Na primer: slovenec z 25k in avstrijec z 28k (predpostaviva da sta malica in prevoz 3k letno).

Nisi upošteval opcije, kaj bi se zgodilo, če bi davke zmanjšali, preplačil pa ne bi uspeli (kar je po mojem najbolj verjetno). Pa tudi to najbrža ne drži povsem, da ljudje več zapravijo, če več zaslužijo. Vidim pri sebi, ker ne zapravim vsega, kar zaslužim. In če bi še več zaslužil, ne bi nič več zapravil. Res bom najbrž nekoč privarčevano zapravil (odvisno od zdravja), ampak najbrž ne v tej državi ;)

Recordman je 3. avg 2018 ob 09:56 izjavil:

kingsix je 3. avg 2018 ob 06:45 izjavil:

WTF? Zakaj bi Avstrojski bruto povečal za malico in prevoz, če le tega ni posebaj plačanega? Kere ideje.

Sem upošteval oboje pri dohodninski napovedi kot strošek. Tako kot se v praksi dela.

Izgleda, da ljudje hočete res na vsak način opravičit svoje negodovanje migrantskim devalcem.

Ja, ampak rezultat je potem jasen: nekdo, ki ima pred davki visjo placo, ima visjo tudi po placilu davkov. Kar je nekako pricakovano.
Ce primerjas "slovenca" in "avstrijca" mora slednji imeti visjo letno bruto placo, da sta primerljiva. Na primer: slovenec z 25k in avstrijec z 28k (predpostaviva da sta malica in prevoz 3k letno).

Jaz izhajam tudi iz svojega primera:
V AT dobim XXXX za polni delovnik. V MB sem dobil ponudba za enak bruto XXXX (regres enak neto kot plača + božičnice cca 600-700EUR), zraven pa bi še dali prevozne stroške (stalni naslov imam 38km vstran in so hoteli še dodat to , čeprav se vozil nebi!!) + malico. Neto bi tako imel v Sloveniji višji + prevozne bi dobil brez vožnje. Dela nisem sprejel le zato, ker mi je tukaj v AT všeč in delam le 5h dnevno + lahko od doma, kar mi v Slo nebi omogočili.

kingsix je 3. avg 2018 ob 12:41 izjavil:

Recordman je 3. avg 2018 ob 09:56 izjavil:

kingsix je 3. avg 2018 ob 06:45 izjavil:

WTF? Zakaj bi Avstrojski bruto povečal za malico in prevoz, če le tega ni posebaj plačanega? Kere ideje.

Sem upošteval oboje pri dohodninski napovedi kot strošek. Tako kot se v praksi dela.

Izgleda, da ljudje hočete res na vsak način opravičit svoje negodovanje migrantskim devalcem.

Ja, ampak rezultat je potem jasen: nekdo, ki ima pred davki visjo placo, ima visjo tudi po placilu davkov. Kar je nekako pricakovano.
Ce primerjas "slovenca" in "avstrijca" mora slednji imeti visjo letno bruto placo, da sta primerljiva. Na primer: slovenec z 25k in avstrijec z 28k (predpostaviva da sta malica in prevoz 3k letno).

Jaz izhajam tudi iz svojega primera:
V AT dobim XXXX za polni delovnik. V MB sem dobil ponudba za enak bruto XXXX (regres enak neto kot plača + božičnice cca 600-700EUR), zraven pa bi še dali prevozne stroške (stalni naslov imam 38km vstran in so hoteli še dodat to , čeprav se vozil nebi!!) + malico. Neto bi tako imel v Sloveniji višji + prevozne bi dobil brez vožnje. Dela nisem sprejel le zato, ker mi je tukaj v AT všeč in delam le 5h dnevno + lahko od doma, kar mi v Slo nebi omogočili.

Torej dobiš v AT na uro več? =)

kingsix je 3. avg 2018 ob 13:25 izjavil:

Nope..Dobim manj. Saj sem navedel, da bi v Slo dobil letno več s potnimi+malico. V Slo mi nebi omogočali dela 5h dnevno, kar v AT mi.

Koliko sem računal in koliko se spomnim bi v Slo dobil cca 1,5k EUR več letno, v primeru, da bi delal polni dleovni čas Slo in AT.

Upam, da ne zapravis potem te razlike v casu za voznjo :)

Zanimivo kak vecinoma folka dela v AT, ker vedo, če bi se preselili bi jim isto ostalo kot če bi tukaj delali.. nimate kaj šinfat slovenijo, itq še vas država premalo obdavči

Komot se strinjam.. bom večjo osnovo imel + s tem večjo nadurno postavko.. pa se penzija bo vecja :D

Alien123 je 3. avg 2018 ob 19:28 izjavil:

Komot se strinjam.. bom večjo osnovo imel + s tem večjo nadurno postavko.. pa se penzija bo vecja :D

Pa veš da moraš vsaj 10 let delati v Avstriji, da si opravičen do Avstrijske penzije ali nekaj podobnega ?
PS: pa pazi da se ne boš ločil.

BlaY0 je 3. avg 2018 ob 19:41 izjavil:

Alien123 je 3. avg 2018 ob 18:21 izjavil:

Zanimivo kak vecinoma folka dela v AT, ker vedo, če bi se preselili bi jim isto ostalo kot če bi tukaj delali.. nimate kaj šinfat slovenijo, itq še vas država premalo obdavči

Pa sej večina bi delala v SLO, samo ne dobijo joba. Potem je pač treba delat tam kjer dobiš job, če v končni fazi hočeš kaj zaslužit. Če imaš izbiro, naštudiraš pluse in minuse, če pa nimaš izbire pa vzameš tisto kar pač je na voljo. Pa ni to res kar praviš o "ostanku"... malo poglej še ostale teme o delu in življenju v AT. Šinfa se pa tudi povsod... Avstrijci tudi šinfajo, Nemci tudi, v tem pogledu Slovenci nismo v nobeni "prednosti".

Ta razlog da v SLO ne dobijo joba, je bil ok pred tam 2+ letoma... danes je jobov kolko hočeš, pomanjkanje kadra v večini panog veliko... Danes delaš v Avstriji predvsem zaradi plače... ki je overall vsaj 30-60% višja od večine primerljivih poklicev med državama...

Ja če si takoj zamenljiv kader pol se nimaš kaj bunit..

pumaxx je 3. avg 2018 ob 21:50 izjavil:

Mr.B je 3. avg 2018 ob 19:48 izjavil:

Alien123 je 3. avg 2018 ob 19:28 izjavil:

Komot se strinjam.. bom večjo osnovo imel + s tem večjo nadurno postavko.. pa se penzija bo vecja :D

Pa veš da moraš vsaj 10 let delati v Avstriji, da si opravičen do Avstrijske penzije ali nekaj podobnega ?
PS: pa pazi da se ne boš ločil.

Prebiram temo se smejim "poznavalcem" ki so Avstrijo vidli samo v šoping centrih in ne odgovarjam. Ko pa "poznavalci"začnejo trosit takšne neumnosti pa je čas da se oglasim. Od kot ti ta ideja da moraš delat 10 let da dobiš penzijo? Ti ena kolegica od kolega povedala? Bo kdo še mislil da je res.

Oprosti je samo 5 let, in minimalno vsaj tri vplacila za rento vsako leto najmanj 5 let.

Vazelin je 3. avg 2018 ob 19:57 izjavil:

Jobov veliko. Plače pa 5% višje kot 2 leti nazaj

Res je, samo govori se o izgovoru da so šli v Avstrijo izključno zato ker tu ni dela... to danes več ne drži =) Kar se pa plače tiče pa je res polom ja =)

Longinus je 4. avg 2018 ob 11:58 izjavil:

A ni bilo receno 15 let delovne dobe v avstriji da si upravicen minimalne penzije ?

Ja če si Avstriski državljan in imaš delavno dobo samo v Astriji, ne pa v dveh različnih državah. Pa še tu je razlika med moškimi in ženskami ( mislim da je 13/15 let minimalne delovne dobe). Nagradno vprašanje koliko let moraš imeti v Sloveniji da dobiš pokojnino? (Tudi naši južni bratje na začasnem delu v Sloveniji)

15 let + določena starost

Genetic je 3. avg 2018 ob 13:07 izjavil:

Ni cisto tako, da dodas 3K k bruto in je potem primerljivo. Namrec, ce je bruto za 3k vecji, se od tega placa dohodnina in se pri netu pozna samo za +1400 EUR (odvisno od visine bruto place in olajsav).

Ne. Ker uveljavljas olajsavo (se pravi: znizanje davcne osnove) v isti visini. Od teh 3k torej ne placas nic.
In si celo na boljsem, ker je tvoja olajsava za malico skoraj dvakrat visja kot pri "slovencu". Se pravi imas cca 100eur visjo olajsavo (beri: nizjo davcno osnovo)

billy je 23. avg 2018 ob 20:46 izjavil:

Iščem pa ne najdem, oz nisem siguren, če najdem, to informacijo.

Kako je z zaposlitvijo v AT in odsotnosti od dela zaradi bolezni otroka? Koliko vidim pri njih ni enako, kot pri nas, kjer eden od staršev dobi bolniško in je to to. Pri njih je zgleda nek teden dni na leto, ko je lahko zaposlen odsoten in dobi plačan dopust, potem pa celo pride na vrsto neplačan dopust, če je odosnost daljša?

Ima kdo praktične izkušnje?

Praktičnih nimam, lahko pa povem iz prve roke sodelavca, ko je on šel v Avstrijo delat je zmeraj njegova jemala bolniško, ker gori ni tako enostavno =)

https://www.finance.si/8937732/Mit-o-vi...

za tiste, ki nimate dostopa:

Skoraj ga ni v Sloveniji, ki bi dvomil o tem, da so delavci pri nas visoko obdavčeni. Če poslušamo delodajalce, so previsoko obdavčeni vsi zaposleni, kar jih dela nekonkurenčne, levi politični pol poudarja davčne obremenitve socialno šibkejših, tisti bolj desne provenience pa opozarjajo na previsoko obdavčitev izobraženih in bolje plačanih zaposlenih. Pogosto kdo postreže z argumenti, koliko manj davkov bi plačal v kaki drugi državi, recimo v Avstriji ali Češki, ki bi bila ravno za njegove prejemke ugodnejša. A korektna primerjava tipičnega (povprečnega) slovenskega zaposlenega pokaže, da je to preprosto mit, ki ne drži. Saj ne, da bi bili naši davki posebej nizki ali ugodni in da bi obstajal kak strašen potencial za zviševanje, preprosto povedano, davčna obremenitev tipičnega delavca v Sloveniji je nekje v povprečju EU.

Ekonomski inštitut Molinari s sedežema v Parizu in Bruslju vsako leto julija pripravi in objavi primerjavo davčnega bremena zaposlenih v Evropski uniji. Da bi, kot to sami zapišejo, primerjali jabolka z jabolki, je primerjava v njihovi raziskavi narejena za, kot oni to imenujejo, tipičnega zaposlenega v posamezni državi. To pomeni zaposlenega s povprečno plačo brez upoštevanja posebnih olajšav ali drugih dohodkov. Za večino držav podatke za take zaposlene črpajo iz raziskave o prejemkih zaposlenih, ki jo objavlja svetovalna hiša Ernst & Young. Izhajajo iz celotnih stroškov dela, po domače bruto bruto, kjer bruto prihodku zaposlenega, iz katerega zaposleni plačuje davke in prispevke, dodajo še delodajalčeve prispevke na plačo, tako da dobijo tako imenovano 'realno bruto plačo' oziroma povprečen letni strošek delavca za delodajalca. Davčno stopnjo izračunajo tako, da od tega odštejejo vse davke in prispevke. Iz neto prejemka ocenijo še, koliko tega prejemka zaposleni v povprečju nameni za plačilo davka na dodano vrednost, tako da na koncu dobijo razmeroma dobro oceno tega, kolikšen delež stroška zaposlenega v taki ali drugačni obliki dobi država.

Iz podatkov inštituta Molinari lahko najprej ugotovimo, da so razlike v povprečnih prejemkih zaposlenih med posameznimi članicami ogromne, 10-kratne. Strošek dela je najnižji v Bolgariji, kjer znaša dobrih 6.300 evrov, medtem ko zaposleni delodajalca v Luksemburgu stane kar 63.800 evrov. Slovenija je po strošku dela na zaposlenega med osemindvajseterico na 17. mestu, z izjemo Cipra so vse članice EU, ki so v Unijo vstopile skupaj s Slovenijo ali pozneje, cenejše, stare članice pa dražje. Slika je zelo podobna, tudi če pogledamo neto prejemke, po plačilu prispevkov za socialno varnost in dohodnine. Najvišji so z dobrimi 40 tisočaki v Luksemburgu, najnižji z le malo nad štirimi tisočaki v Bolgariji, Slovenija je tudi v tem primeru na 17. mestu.

Zaradi ogromnih razlik v prejemkih zaposlenih bi bila seveda kakršnakoli primerjava absolutnih številk nesmislena, zato poglejmo, kakšni so deleži. Brez upoštevanja ocene DDV je davčno najbolj ugoden Ciper, saj tu zaposlenemu ostane skoraj 82 odstotkov tega, kolikor ta isti zaposleni stane delodajalca. Na drugi strani se francoskemu delavcu na bančnem računu pojavi le dobrih 45 odstotkov tega, kar za njegovo delo nameni delodajalec. Med članicami EU je Slovenija na desetem mestu najnižje davčne obremenitve tipičnega delavca, nižje davke imajo poleg že omenjenega Cipra še Irska, Velika Britanija, Malta, Bolgarija, Estonija, Luksemburg, Španija in morda nekoliko presenetljivo Danska. Resnici na ljubo je treba priznati, da so razlike v davčnih stopnjah med državami razmeroma majhne, kar 19 držav se je namreč znašlo v intervalu med 30 in 45 odstotki, le Ciper in Irska imata manj kot 30-odstotno davčno stopnjo, tri države (poleg Francije še Avstrija in Belgija) pa nad 50-odstotno.

Če v izračunu plačila davka upoštevamo še DDV, ki ga iz te plače plačajo zaposleni, se slika nič kaj dramatično ne spremeni. Ciper in Irska sta z vidika davčne obremenitve dela še vedno najugodnejši državi, v kar šestih državah (poleg zgoraj omenjene trojice še v Nemčiji, Grčiji in Italiji) pa davki in prispevki presegajo polovico celotnega stroška zaposlenega. Slovenija z ocenjeno davčno obremenitvijo tipičnega zaposlenega malce pod 44 odstotki ostaja deseta davčno najbolj ugodna članica EU. Z upoštevanjem DDV se v kar dveh tretjinah držav delež davkov in prispevkov iz bruto bruto plače giblje med 40 in 50 odstotki, kar kaže na to, da tudi s tega vidika konkurenca ali pa zgledi delujejo in da kakšnega velikega manevrskega prostora tu ni.

Če glede na to po mojem mnenju zelo objektivno primerjavo ugotovimo, da Slovenija po davčni obremenitvi dela ni nič posebnega oziroma je celo nekoliko pod povprečjem EU, od kod torej ta trdna vera v mit o visoko obdavčenih plačah? En razlog, ki pojasni vsaj stališče delodajalcev, je v tem, da je večina dejavnosti v Sloveniji precej delovno intenzivna. To se kaže tudi v tem, kolikšen je delež stroška dela v BDP, saj ta po podatkih Eurostata znaša skoraj 49 odstotkov, kar nas uvršča na sedmo mesto v EU. Ker imajo zaposleni razmeroma velik delež v celotnih stroških, je seveda jasno, da vsaka odstotna točka višje ali nižje davčne obremenitve dela delodajalcem veliko pomeni.

Če je mit o visokih davkih na plače le mit, pa to še ne pomeni, da je tu še kaj posebnega prostora za zviševanje davkov, verjetno pa tudi kakšne posebne potrebe po zniževanju ni. Večina študij ugotavlja, da sta pri davkih bolj kot njihova višina pomembni stabilnost in predvidljivost, zato je najbolje davke pustiti pri miru, če nimaš res dobrega razloga za spreminjanje. Če že kaj, naj bodo spremembe take, da bodo spodbudile akumulacijo in privabljanje novega kapitala. Visoka delovna intenzivnost slovenskega gospodarstva nakazuje na pomanjkanje kapitala, novega pa ne bo privabilo davčno razbremenjevanje dela, temveč dosledne investicijske olajšave, konkurenčni davki na dohodke podjetij in podobni ukrepi. Morebitni davčni izpad bi lahko nadomestil na primer davek na vrednost zemljišča, ki je najbolj nevtralen možen davek, če nam že ne bi uspelo zmanjšati javne porabe. A to je že druga zgodba.

Če glede na to po mojem mnenju zelo objektivno primerjavo ugotovimo, da Slovenija po davčni obremenitvi dela ni nič posebnega oziroma je celo nekoliko pod povprečjem EU, od kod torej ta trdna vera v mit o visoko obdavčenih plačah? En razlog, ki pojasni vsaj stališče delodajalcev, je v tem, da je večina dejavnosti v Sloveniji precej delovno intenzivna. To se kaže tudi v tem, kolikšen je delež stroška dela v BDP, saj ta po podatkih Eurostata znaša skoraj 49 odstotkov, kar nas uvršča na sedmo mesto v EU. Ker imajo zaposleni razmeroma velik delež v celotnih stroških, je seveda jasno, da vsaka odstotna točka višje ali nižje davčne obremenitve dela delodajalcem veliko pomeni.

In kdo je kriv za to? Delavci zagotovo ne... =)

Invictus je 24. avg 2018 ob 08:46 izjavil:

leeon je 24. avg 2018 ob 08:27 izjavil:

https://www.finance.si/8937732/Mit-o-vi...

Kdaj so pa Finance začele objektivne članke pisat ??? Podkrepljene s podatki ?

Problem Slovenije je preprosto v nizki dodani vrednosti dela...

To je isto, kot tvoj argument da v avstriji prodajajo več avstrijskih izdelkov, pa so zato lahko dlavci plačani bolje hkrati so v trgovinah cene tam tam.

Invictus je 24. avg 2018 ob 08:46 izjavil:

leeon je 24. avg 2018 ob 08:27 izjavil:

https://www.finance.si/8937732/Mit-o-vi...

Kdaj so pa Finance začele objektivne članke pisat ??? Podkrepljene s podatki ?

... saj niso. to je komentar, ne članek

Hmmm...torej sem 13let delal za nič v slo?
Ne bom dolbil nič pokojnine? Ali se da doplačat te 2 leti do 15let?

2,5let sem v .at

Saj Štajeci, če smo že pri njih, v Avstriji opravljajo bolj plebejska dela... tistih par računalničarjev ali strojnikov pač pade v 1/4 nealkoholikov

In ta plebejska dela so še vedno cca. x2 ali celo x3 od minimalne plače v Sloveniji kjer so kao neproduktivni, tam pa naenkrat produktivni za x2 ali x3? Ali meniš, da ko pridejo čez mejo se naenkrat produktivnost poviša?

Jaz še zmeraj trdim, da če nekdo kao ni vreden 700€ v Sloveniji potem pa gre 40km severneje in je naenkrat drug dan vreden 1.400€ potem je nekaj narobe predvsem z njegovim menegerjem v podjetju od koder je odšel.