Kako ugotoviti, če si dober

Vsak programer je najboljši izvedenec - za svojo kodo.

Mipe je 2. sep 2013 ob 18:15 izjavil:

Vsak programer je najboljši izvedenec - za svojo kodo.

Poznam to, programer dela za firmo 20let, v tem času ga 16x povozi čas, delodajalec pa ga ne more zamenjati, ker ni oseba, ki bi za njim bral kodo.

Mipe je 2. sep 2013 ob 18:20 izjavil:

Sploh če koda ni komentirana.

Komentarji!? Saj vse piše v kodi...

Mavrik je 2. sep 2013 ob 18:43 izjavil:

Tole je dost težko vprašanje, ker nisi povedal čisto na katerem področju si. Ponavadi to pogruntaš tako, da se družiš z drugimi ljudmi z istega področja.

Splet. Obsežna intranet aplikacija s stotinami strani. Nisem posebej navajal tega, ker je po mojem večina problemov skupnih, npr. pri obsežnih projektih obvladovati kodo in delovni proces.

Odgovor na tvoje vprašanje je 10000 ur. Ko opraviš 10 k ur (recimo programiraš ali treniraš atletiko), potem si zares dober. Pri športu bi rekel, da si primeren za OI.

Seveda, samo 10 k ur trde vadbe je treba.

Trdega dela. 20 let izkušenj je lahko daleč od tega, da bi bile pridobljene s trdim delom.

Ja, ampak tudi tisti najmanj talentirani bodo po vsaj 10k urah postali zelo dobri. Vsaj tako pravijo.

20 let izkušenj razen tega, da je človek zanje porabil 20 let, ne pove prav veliko. ;)

Ne. Lahko imas osebo A in B, ki oba veseli neko delo in zapravita za ucenje enako stevilo ur, pa bo kljub temu eden bolj uspesen od drugega.

Z drugimi besedami, dvomim, da je Messi najbolj uspesen nogometas, ker ga je nogomet zanimal bolj kot ostale (ali ker bi bil nogometas, ki je naredil najvec treninga na svetu).

Ali pa zakaj mislis, da je Bolt najhitrejsi? Preprican se, da obstajajo sprinterji, ki jih sprint enako veseli in enako veliko trenirajo kot on, vendar ima on toliko boljse genetske predispozicije.

Podobno vlogo ima inteligenca in talent. Si je Kasparov bolj zelel igrati sah od ostalih, ga je preigral vec od ostalih. I think not ;).

Tudi v programiranju obstajajo mulci, ki imajo 20 let in bolje programirajo od nekoga z 10000 urami za sabo, pa je lahko tisti programer z 10000 urami enako zagret kot oni.

Sej zadni post je bil namenjen Tomiju
Glede tvojega komentarja pa se zmeraj dvomim, da bi 50 letni tovarniski delavec z 10000 ur ucenja programiranja postal zelo dober programer.

To je cca. 5 let 8 ur na dan. Jaz se strinjam z oceno pod pogojem, delaš cca. 10000 ur na realnih projektih ne pa da prebiraš in delaš sample iz knjig. :)

Sicer pa sem začel z učenjem HTML5 in CSS3, ampak samo 4 ure dnevno. Sporočim čez 10 let, če bom profi. :)

111111111111 je 3. sep 2013 ob 14:02 izjavil:

Sicer pa sem začel z učenjem HTML5 in CSS3, ampak samo 4 ure dnevno. Sporočim čez 10 let, če bom profi. :)

Ko boš profi ne bo več aktualno

http://norvig.com/21-days.html

...:TOMI:... je 3. sep 2013 ob 13:26 izjavil:

Talentov ni. So samo ljudje, katere neka stvar (npr. programiranje) zelo zanima in te ljudje Z ZANIMANJEM IN VOLJO delajo, preizkušajo, se učijo in so ljudje, ki se ravno tako učijo in delajo, vendar nimajo take volje in ne posvečajo toliko energije v to, kar delajo.

Najboljši so tisti, katerim je to hobi in ta hobi nadgradijo na profi raven z učenjem, zanimanjem, delom, preizkušanjem...

Po 10000 urah so profesionalci.

Can't agree more.

111111111111 je 3. sep 2013 ob 14:02 izjavil:

To je cca. 5 let 8 ur na dan. Jaz se strinjam z oceno pod pogojem, delaš cca. 10000 ur na realnih projektih ne pa da prebiraš in delaš sample iz knjig. :)

Sicer pa sem začel z učenjem HTML5 in CSS3, ampak samo 4 ure dnevno. Sporočim čez 10 let, če bom profi. :)

To je cca. 3 leta če delaš vsak dan.

omnimint je 3. sep 2013 ob 20:50 izjavil:

V vsaki srednješolskem učbeniku psihologije je navedeno, da je razvitost zmnožek dednosti x aktivnosti x motivacije. Eno lahko deloma kompenziraš z drugim, najboljši so tisti, ki imajo vse troje navito na full.

Sam kaj, ko v Sloveniji ze od nekdaj povelicujemo pridnost pa delovnost.

10000h doseze vsak v profesionalnem poklicu (v 5 letih), redki pa so dobri.

omnimint je 2. sep 2013 ob 18:21 izjavil:

Mipe je 2. sep 2013 ob 18:20 izjavil:

Sploh če koda ni komentirana.

Komentarji!? Saj vse piše v kodi...

Veliko popravljam nekomentirano kodo za različnimi ljudmi in nikoli nisem imel problemov. Saj koda govori sama zase.

driver_x je 4. sep 2013 ob 10:56 izjavil:

Veliko popravljam nekomentirano kodo za različnimi ljudmi in nikoli nisem imel problemov. Saj koda govori sama zase.

Problem je, da je pri nedokumentirani kodi potrebno iti v globino, da raziščeš kaj točno neka funckija/metoda dela. Seveda se to nanaša na bolj kompleksne funkcije/metode, ne na stil

function add($a, $b) { return $a+$b; }

Ni ravno optimalno če bi rad nekdo nov nekaj na hitro dodal ali popravil.

Nekomentirana koda in slabo komentirana koda (pa čeprav je komentarjev veliko) sta približno enako slabi.

Uporabljati je treba vse: jasno kodo, jasne spremenljivke in jasne komentarje.

Očitno še nisi sodeloval pri večjih projektih.

Priporocam knjigo, ki govori tudi o problemu komentiranja in pravi, da bi moralo biti komentiranja minimalno.

To da je potrebno vse dobro skomentirati je precej stara sola, ki izhaja iz jezikov kot je c :).

Tudi moje izkusnje na velikih projektih (= nekaj miljonov vrstic) je da je bilo najbolj berljivo tam, kjer je bila dobro napisana kode, ne tam kjer je bilo veliko komentarjev.

Drugace pa smo offtopic.

driver_x je 4. sep 2013 ob 12:55 izjavil:

thramos je 4. sep 2013 ob 12:00 izjavil:

Nekomentirana koda in slabo komentirana koda (pa čeprav je komentarjev veliko) sta približno enako slabi.

To je mit, ki ga učijo v šolah. Kaj dela koda ali del kode je povsem jasno razvidno iz kode same. Dober programer lahko kodo piše in bere!

:D Čisto odvisno. Načeloma drži, da mora programer znat razvozlat tujo kodo. So pa v real-life seveda primeri, ko je koda napisana tako kriptično in brez komentarjev, da lahko porabiš ogromno časa, da jo dekodiraš. Boš že naletel na kako tako cvetko, nič ne skrbi. ;)

Drži pa, da je tisto o nekomentirani kodi mit - če dobro napišeš že samo kodo in se potrudiš pri poimenovanju razredov, metod in spremenljivk, bo to zadostovalo in ni potrebno dolgoveziti s komentarji. Je pa takih dovolj pedantnih koderjev žal bolj malo, vsaj po mojih izkušnjah.

Veiki projekti brez dokumentacije? What?

Iz mojih izkušenj se komentarji bolj uporabljajo kot dokumentacija kako se uporablja nek class. Ne boš šel valda na tisoče vrstic študirat kaj točno dela katera metoda, ampak lepo prebereš komentarje. A pri librarijih tudi source berete ali raje dokumentacijo preberete? Isto je v večjih projektih se mi zdi.

Seveda paše kakšen komentar tu pa tam, ki na hitro pove _zakaj_, _kako_ pa je ponavadi razvidno iz kode.