Forum » Znanost in tehnologija » Moje nerazumevanje elektrike
Moje nerazumevanje elektrike
mihagr ::
kar je napisal "jest10"
V zemlo bo steklo le toliko elektrine, kolikor jo "požre" kapacitivnost med neozemljenim polom akumulatorja in zemljo. Niti pike več! In ta kapacitivnost je majhna
je res in zato je to zanemarljivo in rečemo da sse baterija ne bo praznila
V zemlo bo steklo le toliko elektrine, kolikor jo "požre" kapacitivnost med neozemljenim polom akumulatorja in zemljo. Niti pike več! In ta kapacitivnost je majhna
je res in zato je to zanemarljivo in rečemo da sse baterija ne bo praznila
jest10 ::
najprej bi moral zapičiti v zemljo dve kovinski (električno prevodni)
palici. Potem bi na eno palico priključil minus baterije (ali pa plus, kar češ) in šele ko bi na drugo palico priključil plus baterije, bi skozi zemljo med dvema palicama stekel tok in baterija bi se praznila. Kako hitro, je pa odvisno od razdalje med palicama, od prevodnosti zemlje med tema dvema palicama, pa še nekj drugih stvari, ki za razumevanje niso pomembne. Če je zemlja "bolj mokra" bo imela "manjšo upornost" in se bo baterija hitreje praznila!
to je torej to, kar trdi jest10 in kar tudi meni osvetli stvar. Jaz sem se samo zmedel, ker sem slišam točno to varianto, o kateri govori imagodei, i pravi, da je zemlja nekakšen absolutni ponor naboja. In to potem jaz v svoji glavi nisem mogel sestavit na noben način.
Ker se moti. Zemlja ni nikakršen absolutni ponor.
imagodei ::
OK, tle se popravljam. Kot štekam, pri baterijah tok nastaja šele, ko sta oba pola dejansko zvezana. Zato, če zabijemo en pol v zemljo, elektroni sploh ne nastajajo in se baterija ne prazni? IOW, če ne skleneš dejansko tokokroga, ne steče kemična reakcija in sploh nimaš razlike potencialov?
Vsekakor to ne spremeni ničesar glede ozemljitve štroma v hišah.
jest10> "Ker se moti. Zemlja ni nikakršen absolutni ponor."
Zanimivo. Mi lahko potem razložiš, zakaj okoli bajte polagamo valjanec in nanj priklapljamo rumenozeleni drat? S čim točno sklenemo tokokrog?
Vsekakor to ne spremeni ničesar glede ozemljitve štroma v hišah.
jest10> "Ker se moti. Zemlja ni nikakršen absolutni ponor."
Zanimivo. Mi lahko potem razložiš, zakaj okoli bajte polagamo valjanec in nanj priklapljamo rumenozeleni drat? S čim točno sklenemo tokokrog?
- Hoc est qui sumus -
mihagr ::
zemlja nekakšen absolutni ponor naboja
tudi to lahko drži, vendar ne za naše praktične primere in razumevanje, kako teče tok, kdaj te strese in kdaj ne! V primeru strele pa je zemlja ponor, oziroma je na "precej drugačnem potencialu" kot oblak iz katerega vseka strela in zato vseka v zemljo, če bi bila zemlja na "enakem potencialu kot elektrina (elektrika v oblaku), potem bi strele švigale nekam drugam, pač tja kjer bi bil potencial različen, recimo v "vesolje".
tudi to lahko drži, vendar ne za naše praktične primere in razumevanje, kako teče tok, kdaj te strese in kdaj ne! V primeru strele pa je zemlja ponor, oziroma je na "precej drugačnem potencialu" kot oblak iz katerega vseka strela in zato vseka v zemljo, če bi bila zemlja na "enakem potencialu kot elektrina (elektrika v oblaku), potem bi strele švigale nekam drugam, pač tja kjer bi bil potencial različen, recimo v "vesolje".
dronyx ::
Za primer avta, akumulatorja in zemlje vzameš voltmeter, en priključek povežeš z žico na zemljo, z drugim priključkom pa pomeriš napetost na plus in minus priklopu od akumulatorja. Koliko naj bi bila po vaše izmerjena napetost v obeh primerih?
mihagr ::
tako kot si napisal bi voltmeter kazal 0 voltov. manjka ti še druga žica. če pa bi avto stal na feltnah (brez gum), ja potem pa bi voltmeter kazal napetost, odvisno od upornosti, ki so v tem tokokrogu
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: mihagr ()
Fifty6 ::
A vam neki povem:) Stvar se je tolk zakomplicirala in se na redkokero uprašanje da odgovorit samo z da ali ne. Jaz vam lahk napišem celotno znanje iz faksa in tudi iz sedanje prakse.
Lahk sam nahitr povem JESTU da trafoti so neozemljeni in ozemljeni (sisten TN, TN-S, TN-C, TN-CS, IT, TT sistemi) in te ne trese saj imaš vmes polno zaščit in stvar v hišah je dimenzionirana tako da te težko ubije (vsaksa novejša hiša ima tudi svojo ozemljitev), moraš imeti splet nesrečnih dogodkov da se ti to zgodi.
Baterija se nebo spraznila ker je to enosmerni vir energije, vemo da ozemljitve imajo izvedene le izmenične zadeve. Za strelovode imaš točno predpisano kolko morjo bit globoko v zemlji odvisno od podlage da se ves naboj sprazni.
Tuki ste zašli tako daleč da je govora od elektraren do najmanjšega porabnika (primer vaše polnilne baterije) umes pa imaš okoli 5000 strani knjig da ti postane zadeva kristalno jasna in seveda še veliko prakse (ki je še sam nimam dovolj) da znaš zadevo dejansko pojasnit v teoriji kako deluje.
Dronyx: mutlimeter (oz voltmeter) ima noter poseben nabor elementov da ima kao ozemljen vhod ki je hkrati tudi nula itd (zato se reče vhodu COM)
Pejte si mal prebrat kako kej dela, od voltmetra naprej:)
Lahk sam nahitr povem JESTU da trafoti so neozemljeni in ozemljeni (sisten TN, TN-S, TN-C, TN-CS, IT, TT sistemi) in te ne trese saj imaš vmes polno zaščit in stvar v hišah je dimenzionirana tako da te težko ubije (vsaksa novejša hiša ima tudi svojo ozemljitev), moraš imeti splet nesrečnih dogodkov da se ti to zgodi.
Baterija se nebo spraznila ker je to enosmerni vir energije, vemo da ozemljitve imajo izvedene le izmenične zadeve. Za strelovode imaš točno predpisano kolko morjo bit globoko v zemlji odvisno od podlage da se ves naboj sprazni.
Tuki ste zašli tako daleč da je govora od elektraren do najmanjšega porabnika (primer vaše polnilne baterije) umes pa imaš okoli 5000 strani knjig da ti postane zadeva kristalno jasna in seveda še veliko prakse (ki je še sam nimam dovolj) da znaš zadevo dejansko pojasnit v teoriji kako deluje.
Dronyx: mutlimeter (oz voltmeter) ima noter poseben nabor elementov da ima kao ozemljen vhod ki je hkrati tudi nula itd (zato se reče vhodu COM)
Pejte si mal prebrat kako kej dela, od voltmetra naprej:)
dronyx ::
tako kot si napisal bi voltmeter kazal 0 voltov. manjka ti še druga žica.
Kako misliš manjka druga žica? Voltmeter ima dva priklopa. Enega (za enosmerno napetost recimo črnega) povežeš z žico, ki je zabita nekam v zemljo, drugega (rdeča) pa enkrat prisloniš na plus pol akumulatorja ter pomeriš napetost, potem pa še na minus pol in še enkrat pomeriš napetost.
jest10 ::
OK, tle se popravljam. Kot štekam, pri baterijah tok nastaja šele, ko sta oba pola dejansko zvezana. Zato, če zabijemo en pol v zemljo, elektroni sploh ne nastajajo in se baterija ne prazni? IOW, če ne skleneš dejansko tokokroga, ne steče kemična reakcija in sploh nimaš razlike potencialov?
Ah dej no
Ralika potencjalov je vedno. Sama reakcija pa jasno steče šele, ko steče tok.
jest10> "Ker se moti. Zemlja ni nikakršen absolutni ponor."
Zanimivo. Mi lahko potem razložiš, zakaj okoli bajte polagamo valjanec in nanj priklapljamo rumenozeleni drat? S čim točno sklenemo tokokrog?
S trafo postajo.
mihagr ::
če pa bi avto stal na feltnah (brez gum), ja potem pa bi voltmeter kazal napetost, odvisno od upornosti, ki so v tem tokokrogu.
minus aku. je povezan na karoserijo, karoserija preko vsega železja in felten (brez gum) stoji na zemlji. potem minus volmtra priključiš v zemljo, plus na plus aku in imaš ~ 12V.
minus aku. je povezan na karoserijo, karoserija preko vsega železja in felten (brez gum) stoji na zemlji. potem minus volmtra priključiš v zemljo, plus na plus aku in imaš ~ 12V.
nanoprd ::
A vam neki povem:) Stvar se je tolk zakomplicirala in se na redkokero uprašanje da odgovorit samo z da ali ne. Jaz vam lahk napišem celotno znanje iz faksa in tudi iz sedanje prakse.
Lahk sam nahitr povem JESTU da trafoti so neozemljeni in ozemljeni (sisten TN, TN-S, TN-C, TN-CS, IT, TT sistemi) in te ne trese saj imaš vmes polno zaščit in stvar v hišah je dimenzionirana tako da te težko ubije (vsaksa novejša hiša ima tudi svojo ozemljitev), moraš imeti splet nesrečnih dogodkov da se ti to zgodi.
Baterija se nebo spraznila ker je to enosmerni vir energije, vemo da ozemljitve imajo izvedene le izmenične zadeve. Za strelovode imaš točno predpisano kolko morjo bit globoko v zemlji odvisno od podlage da se ves naboj sprazni.
Tuki ste zašli tako daleč da je govora od elektraren do najmanjšega porabnika (primer vaše polnilne baterije) umes pa imaš okoli 5000 strani knjig da ti postane zadeva kristalno jasna in seveda še veliko prakse (ki je še sam nimam dovolj) da znaš zadevo dejansko pojasnit v teoriji kako deluje.
Dronyx: mutlimeter (oz voltmeter) ima noter poseben nabor elementov da ima kao ozemljen vhod ki je hkrati tudi nula itd (zato se reče vhodu COM)
Pejte si mal prebrat kako kej dela, od voltmetra naprej:)
@Fifty6, veliko je blo povedanega, ampak pogovarjamo se pa izključno o enem vprašanju in ta je, zakaj tok iz hišne napeljave steče v zemljo. Ugotovili smo, da zato, ker je zemlja prevodnik, ki sklene krog s trafo postajo oziroma elektrarno. Razen, če boš ti zatrdil enako kot imagodei (in kar sem tudi sam že slišal večkrat), da tok pač steče v zemljo, ker je zemlja pač ponor. Samo o tem gre debata.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nanoprd ()
dronyx ::
>Dronyx: mutlimeter (oz voltmeter) ima noter poseben nabor elementov da ima kao ozemljen vhod ki je hkrati tudi nula itd (zato se reče vhodu COM)
Če sta dve žici v zraku ni nič samo po sebi ozemljeno. To vidim da vas tule zelo bega. Ti šele s tem, ko en pol česarkoli ozemljiš, mu določiš "potencial zemlje" in lahko potem meriš napetost med zemljo in drugim polom (napetost je vedno razlika med dvema potencialoma in vse kar je ozemljeno, naj bi bilo "teoretično" na istem potencialu).
Če sta dve žici v zraku ni nič samo po sebi ozemljeno. To vidim da vas tule zelo bega. Ti šele s tem, ko en pol česarkoli ozemljiš, mu določiš "potencial zemlje" in lahko potem meriš napetost med zemljo in drugim polom (napetost je vedno razlika med dvema potencialoma in vse kar je ozemljeno, naj bi bilo "teoretično" na istem potencialu).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
imagodei ::
Ah dej no
Ralika potencjalov je vedno. Sama reakcija pa jasno steče šele, ko steče tok.
Če boš dobro pogledal, sem svoje "ugotovitve" pospremil z vprašaji.
Če nimaš kemijske reakcije in če na eni strani ne nastaja presežek elektronov, nimaš razlike potencialov. Nisem štromar, kemije sem pa vseeno nekaj prežvečil v življenju.
jest10> "Ker se moti. Zemlja ni nikakršen absolutni ponor."
Zanimivo. Mi lahko potem razložiš, zakaj okoli bajte polagamo valjanec in nanj priklapljamo rumenozeleni drat? S čim točno sklenemo tokokrog?
S trafo postajo.
Ah dej no
trafoti so neozemljeni in ozemljeni (sisten TN, TN-S, TN-C, TN-CS, IT, TT sistemi)
Praviš, da če imam nesrečo in če živim na koncu Slovenije, kjer bližni trafo ni ozemljen, ne morem koristiti sistema ozemljitve?
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
mihagr ::
minus aku. je povezan na karoserijo, karoserija preko vsega železja in felten (brez gum) stoji na zemlji. potem minus volmtra priključiš v zemljo, plus na plus aku in imaš ~ 12V.
če pa preklopiš na merjenje amperov, bi v enaki situaciji izmeril tok s katerim se baterija parzni od -pola -> karoserija -> železje -> feltne (brez gum) ->zemlja in po eni žici voltmetra nazaj v voltmeter -> preko eletronike v voltmetru po drugi žici voltmetra na drug + pol akumulatorja
skozi eletrolit v aku in na - pol in na karoserijo in na .....
če pa preklopiš na merjenje amperov, bi v enaki situaciji izmeril tok s katerim se baterija parzni od -pola -> karoserija -> železje -> feltne (brez gum) ->zemlja in po eni žici voltmetra nazaj v voltmeter -> preko eletronike v voltmetru po drugi žici voltmetra na drug + pol akumulatorja
skozi eletrolit v aku in na - pol in na karoserijo in na .....
jest10 ::
Ah dej no
Ralika potencjalov je vedno. Sama reakcija pa jasno steče šele, ko steče tok.
Če boš dobro pogledal, sem svoje "ugotovitve" pospremil z vprašaji.
Če nimaš kemijske reakcije in če na eni strani ne nastaja presežek elektronov, nimaš razlike potencialov. Nisem štromar, kemije sem pa vseeno nekaj prežvečil v življenju.
Med poloma je kapacitivnost-reakcija je toliko časa, da se ta kondenzatorček nabije. Od tu imaš potencjal.
Ah dej no
Ajde, razsvetli nas
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jest10 ()
imagodei ::
Saj sem ti gor napisal: če živim na koncu, kjer trafo postaja ni ozemljena, potem mi valjanec v zemlji ne koristi prav nič?
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
jest10 ::
jest10 ::
Saj sem ti gor napisal: če živim na koncu, kjer trafo postaja ni ozemljena, potem mi valjanec v zemlji ne koristi prav nič?
Pri streli ti koristi. Pri ozemlitvi elektro naprav ti ne.
Sicer pa tudi če sam trafo ni ozemljen, je brez skrbi nekje drugje v lokalnem omrežju ozemljena nula, tako da si skoraj na istem.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jest10 ()
mihagr ::
a zato mamo ničenje! Na koncu mi bo še kej jasno :)
ne tudi to ne drži. ničenje je samo nekakšen grob in ne preveč varen približek ozemljitvi. ampak to je že precej daleč od tvojega začetnega vprašanja in razumevanja
ne tudi to ne drži. ničenje je samo nekakšen grob in ne preveč varen približek ozemljitvi. ampak to je že precej daleč od tvojega začetnega vprašanja in razumevanja
Fifty6 ::
Nanoprd hvala za kratko razsvetlenje, ubistvu realno ti tud jaz ne znam povedat točno, je pa več teorij, ker je zemlja prevodnik definitivno drži, ima tudi svojo upornost (zato zemlja hkrati postane tudi porabnik) in tudi zemlja je nekakšen ponor ubistvu (ima svoje elektromagnetno polje), vemo da so tudi strele ki nastajajo iz zemlje proti oblaku vse je nakonc odvisno kje je višji in nižji potencial. V tisti smeri teče potem tok.
Imagodei: torej poznamo sistem porabniškega omrežja IT. Trafo ni ozemljen, porabnik pa je ozemljen posebej in ti tist valenc nakonc koristi.
Imagodei: torej poznamo sistem porabniškega omrežja IT. Trafo ni ozemljen, porabnik pa je ozemljen posebej in ti tist valenc nakonc koristi.
imagodei ::
@Fifty6, tvoj odgovor sem želel uporabit kot argument za to, da valjanec koristi za ozemljitev, ne glede na to, da bližnji trafo ni ozemljen. Ne vem, koliko sem bil pri tem uspešen, vem premalo o štromu.
Sem pa živel v prepričanju, da je zemlja ponor elektrine in da ima zato približno povsod potencial ~=0V.
Sem pa živel v prepričanju, da je zemlja ponor elektrine in da ima zato približno povsod potencial ~=0V.
- Hoc est qui sumus -
mihagr ::
je zemlja ponor elektrine in da ima zato približno povsod potencial ~=0V.
ja saj ga lahko ima, AMPAK MORAŠ DEFINIRATI PROTI ČEMU - DRUG KONEC JE PA KAJ?
če stojiš na gori in zaradi megle oblakov itd ne vidiš dol ne veš kako visoko si in ne veš kakšen potencial imaš!
ali pa moraš izbrati eno drugo točko v vesolju proti kateri izmeriš potencial in če kaazal voltmeter - potem je zemlja na 0 voltih
ja saj ga lahko ima, AMPAK MORAŠ DEFINIRATI PROTI ČEMU - DRUG KONEC JE PA KAJ?
če stojiš na gori in zaradi megle oblakov itd ne vidiš dol ne veš kako visoko si in ne veš kakšen potencial imaš!
ali pa moraš izbrati eno drugo točko v vesolju proti kateri izmeriš potencial in če kaazal voltmeter - potem je zemlja na 0 voltih
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: mihagr ()
nanoprd ::
Nanoprd hvala za kratko razsvetlenje, ubistvu realno ti tud jaz ne znam povedat točno, je pa več teorij, ker je zemlja prevodnik definitivno drži, ima tudi svojo upornost (zato zemlja hkrati postane tudi porabnik) in tudi zemlja je nekakšen ponor ubistvu (ima svoje elektromagnetno polje), vemo da so tudi strele ki nastajajo iz zemlje proti oblaku vse je nakonc odvisno kje je višji in nižji potencial. V tisti smeri teče potem tok.
Imagodei: torej poznamo sistem porabniškega omrežja IT. Trafo ni ozemljen, porabnik pa je ozemljen posebej in ti tist valenc nakonc koristi.
Fifty6, katero knjigo je potrebno vzet v roke za tele stvari?
jest10 ::
je zemlja ponor elektrine in da ima zato približno povsod potencial ~=0V.
ja saj ga lahko ima, AMPAK MORAŠ DEFINIRATI PROTI ČEMU - DRUG KONEC JE PA KAJ?
če stojiš na gori in zaradi megle oblakov itd ne vidiš dol ne veš kako visoko si in ne veš kakšen potencial imaš!
Če zabijem v zemljo + pol 12V baterije, je cela zemlja na potencjalu 12V. Jasno s stališča stvari, ki so prikloplene na - pol baterije.
Za vse, kar ni priklopleno na - pol, ni nobene razlike.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jest10 ()
imagodei ::
@mihagr,
To je jasno. Jaz pravim, da je ozemljitev zaradi potenciala zemlje ~=0V koristna tudi, če v bližini ni trafota, ki bi "sklenil krog". Torej, da faza odteče po ozemljitvi v zemljo (in "mistično izgine"), če pač npr. pride do preboja. Ne pa, da se vrne v nek tokokrog, nazaj proti elektrarni.
To je jasno. Jaz pravim, da je ozemljitev zaradi potenciala zemlje ~=0V koristna tudi, če v bližini ni trafota, ki bi "sklenil krog". Torej, da faza odteče po ozemljitvi v zemljo (in "mistično izgine"), če pač npr. pride do preboja. Ne pa, da se vrne v nek tokokrog, nazaj proti elektrarni.
- Hoc est qui sumus -
dronyx ::
>...če pa preklopiš na merjenje amperov, bi v enaki situaciji izmeril tok ...
Pri uporabi voltmetra in ampermetra moraš paziti, ker je potrebno razumeti, kaj pomeni priklop inštrumenta v tokokrog. Voltmeter ima zelo visoko upornost in se ga priklaplja vzporedno, tako da ko ga priklopiš na baterijo da pomeriš napetost se ta zaradi tega praktično ne prazni. Na drugi strani ima ampermeter zelo nizko upornost in se ga veže zaporedno v tokokrog. Torej v primeru baterije, če bi iz voltmetra preklopil na ampermeter bi naredil praktično "kratek stik" (steče velik tok oziroma zadeva izgleda, kot bi pola baterije povezal direktno z žico skupaj).
Pri uporabi voltmetra in ampermetra moraš paziti, ker je potrebno razumeti, kaj pomeni priklop inštrumenta v tokokrog. Voltmeter ima zelo visoko upornost in se ga priklaplja vzporedno, tako da ko ga priklopiš na baterijo da pomeriš napetost se ta zaradi tega praktično ne prazni. Na drugi strani ima ampermeter zelo nizko upornost in se ga veže zaporedno v tokokrog. Torej v primeru baterije, če bi iz voltmetra preklopil na ampermeter bi naredil praktično "kratek stik" (steče velik tok oziroma zadeva izgleda, kot bi pola baterije povezal direktno z žico skupaj).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
jest10 ::
Fifty6 ::
nanoprd, ubistvu velik knjig, pri osnovah elektrotehnike je ubistvu bolj fizikalna razlaga zakaj zadeva deluje (pri nekaterih tud kaj več), recimo kako so omrežja ozemljena prebereš v knjigi elektroenergetski elementi, potem imaš še električna omrežja, visoko napetostna tehnika, meritve (tuki zveš kako voltmeter deluje),....
lahk mi daš pa na zs mail in ti posredujem neki študijskega gradiva (to pač kar še mam), pa boš ziher iz tega velik informacij našel.
lahk mi daš pa na zs mail in ti posredujem neki študijskega gradiva (to pač kar še mam), pa boš ziher iz tega velik informacij našel.
nanoprd ::
nanoprd, ubistvu velik knjig, pri osnovah elektrotehnike je ubistvu bolj fizikalna razlaga zakaj zadeva deluje (pri nekaterih tud kaj več), recimo kako so omrežja ozemljena prebereš v knjigi elektroenergetski elementi, potem imaš še električna omrežja, visoko napetostna tehnika, meritve (tuki zveš kako voltmeter deluje),....
lahk mi daš pa na zs mail in ti posredujem neki študijskega gradiva (to pač kar še mam), pa boš ziher iz tega velik informacij našel.
hvala ti, imaš na ZS
Polarni_Medo ::
Zemlja ima vedno drugačen potencial kot katera koli napetost in napetost se vedno pojavi med visokim in nizkim potencialom.. brez veze neki filozofirat zakaj je tako. Tako pač je. Če ti primeš eno fazo in stojiš na tleh... je to razlika potencialov in se ustvari napetost. Tvoje celotno telo je upor in zato steče tok skozi tebe. :) če imaš srečo ne skozi srce :D
@Fifty6, veliko je blo povedanega, ampak pogovarjamo se pa izključno o enem vprašanju in ta je, zakaj tok iz hišne napeljave steče v zemljo. Ugotovili smo, da zato, ker je zemlja prevodnik, ki sklene krog s trafo postajo oziroma elektrarno. Razen, če boš ti zatrdil enako kot imagodei (in kar sem tudi sam že slišal večkrat), da tok pač steče v zemljo, ker je zemlja pač ponor. Samo o tem gre debata.
Zato ker je na drugem pocencialu in napetost je vedno razlika 2 potencialov.. tok pa steče zaradi upornosti ki povezuje te 2 potenciala..
@Fifty6, veliko je blo povedanega, ampak pogovarjamo se pa izključno o enem vprašanju in ta je, zakaj tok iz hišne napeljave steče v zemljo. Ugotovili smo, da zato, ker je zemlja prevodnik, ki sklene krog s trafo postajo oziroma elektrarno. Razen, če boš ti zatrdil enako kot imagodei (in kar sem tudi sam že slišal večkrat), da tok pač steče v zemljo, ker je zemlja pač ponor. Samo o tem gre debata.
Zato ker je na drugem pocencialu in napetost je vedno razlika 2 potencialov.. tok pa steče zaradi upornosti ki povezuje te 2 potenciala..
jest10 ::
Polarni_Medo je izjavil:
Razen, če boš ti zatrdil enako kot imagodei (in kar sem tudi sam že slišal večkrat), da tok pač steče v zemljo, ker je zemlja pač ponor. Samo o tem gre debata.
Zato ker je na drugem pocencialu in napetost je vedno razlika 2 potencialov.. tok pa steče zaradi upornosti ki povezuje te 2 potenciala..
Če neko vezje ni ozemljeno, zemlja nima določljivega potencjala glede na to vezje.
Če en pol(fazo ali nulo) povežeš z zemljo, ji za to vezje določiš potencjal. Tok pa skozi to povezavo NE BO tekel, razen jasno tista malenkost zaradi kapacitivnosti vezja proti zemlji.
dronyx ::
Za sledeči miselni poskus potrebujemo:
1 x navaden akumulator iz avtomobila (vir napetosti 12 V enosmerno)
1 x multimeter inštrument srednjega razreda (lahko zaradi mene iz Conrada)
2 x železna palica dolžine 2 metra
1 x cca. 10.000 km superprevodne žice
Najprej zabijemo nekje v Malečniku pri Mariboru globoko v tla železno palico. Potem potegnemo 10000 km superprevodne žice do Texasa v ZDA in še tam zabijemo v tla železno palico, ki jo povežemo z žico, nakar se vrnemo v Malečnik.
Inštrument prestavimo v način merjenja upornosti (ohm meter) in pomerimo upornost med železno palico zabito v Malečniku ter superprevodno žico, ki je zaključena v tleh nekje v Texasu. Kakšen po odčitek na inštrumentu (0, 10, 100 ohm, 10k, 1M ohm...)?
Sedaj priklopimo minus pol akumulatorja na železno palico, zabito v tla Malečnika, plus pol pa prek inštrumenta, ki je vezan zaporedno kot ampermeter povežemo na superprevodno žico, ki je zaključena v Texasu. Kakšen bo tokrat odčitek inštrumenta?
Če bo stekel električni tok, ali potujejo elektroni zaradi navadnega avtomobilskega akumulatorja iz Malečnika v Texas, ali v nasprotno smer, ali pa sploh ne potujejo in tok v Malečniku ponikne, nakar se prikaže zopet v Texasu (ker je Zemlja nekaj posebnega)?
1 x navaden akumulator iz avtomobila (vir napetosti 12 V enosmerno)
1 x multimeter inštrument srednjega razreda (lahko zaradi mene iz Conrada)
2 x železna palica dolžine 2 metra
1 x cca. 10.000 km superprevodne žice
Najprej zabijemo nekje v Malečniku pri Mariboru globoko v tla železno palico. Potem potegnemo 10000 km superprevodne žice do Texasa v ZDA in še tam zabijemo v tla železno palico, ki jo povežemo z žico, nakar se vrnemo v Malečnik.
Inštrument prestavimo v način merjenja upornosti (ohm meter) in pomerimo upornost med železno palico zabito v Malečniku ter superprevodno žico, ki je zaključena v tleh nekje v Texasu. Kakšen po odčitek na inštrumentu (0, 10, 100 ohm, 10k, 1M ohm...)?
Sedaj priklopimo minus pol akumulatorja na železno palico, zabito v tla Malečnika, plus pol pa prek inštrumenta, ki je vezan zaporedno kot ampermeter povežemo na superprevodno žico, ki je zaključena v Texasu. Kakšen bo tokrat odčitek inštrumenta?
Če bo stekel električni tok, ali potujejo elektroni zaradi navadnega avtomobilskega akumulatorja iz Malečnika v Texas, ali v nasprotno smer, ali pa sploh ne potujejo in tok v Malečniku ponikne, nakar se prikaže zopet v Texasu (ker je Zemlja nekaj posebnega)?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
jest10 ::
Elektroni potujejo iz Malečnika v Teksas. Vendar tja ne pridejo saj elektron v snovi z upornostjo potuje počasi. (predstavljaj si to kot cev napolnjeno s frnikulami, ki se dotikajo-ti jih na eni strani filaš v cev(- pol) na drugi pa padajo ven(+ pol), če imaš zelo dolgo cev, boš moral frnikule zelo dolgo filati, da prva ki si jo vstavil dejansko prispe na cilj, ampak tok frnikul pa teče)
Upornost ranga okoli 100 ohm/m, jasno pa je dejanska vrednost zelo odvisna od tal.
Upornost ranga okoli 100 ohm/m, jasno pa je dejanska vrednost zelo odvisna od tal.
dronyx ::
nanoprd ::
malo sem še brskal o tej temi in kot zanimivost, ki jo elektrotehniki verjetno poznate sem našel tole: Single-wire earth return @ Wikipedia
Torej dejansko se ponekod zemlja uporablja kar kot nula in se napeljuje samo faza, npr. v odročnih delih, kot je Aljaska, pastam link. Zanimivo ... in kadar je zemlja slabo prevodna pač zapičijo palice toliko globje.
Torej dejansko se ponekod zemlja uporablja kar kot nula in se napeljuje samo faza, npr. v odročnih delih, kot je Aljaska, pastam link. Zanimivo ... in kadar je zemlja slabo prevodna pač zapičijo palice toliko globje.
Duhec ::
Kar nekaj stvari, ki ste jih že omenili, je strnjeno tukaj:
http://lrf.fe.uni-lj.si/e_rio/seminarji...
http://lrf.fe.uni-lj.si/e_rio/seminarji...
drola ::
Kaj pa transformator? Imaš na sekundariju nulo ozemljeno in potem na fazi potencial niha okrog te nule, ki si jo definiral z Zemljo, ker ima pač Zemlja toliko večjo kapacitivnost?
https://drola.si
Malajlo ::
Faza na sekundarju pa tudi meni ni jasna. A jo sploh imaš? Ker a ni ravno ločilni trafo namenjen temu?
jest10 ::
Faza in nula je le stvar dogovora. Čisto enako je, če rečeš, da nula niha okoli faze.
Nula je "nula" le zaradit tega, ker je zaradi ozemlitve na približno enakem potencjalu kot ti-proti njej naj bi imel 0V potencjalne razlike.
Ko pri neozemljenem trafotu primeš eno žico, si mu pravkar definiral nulo.
Nula je "nula" le zaradit tega, ker je zaradi ozemlitve na približno enakem potencjalu kot ti-proti njej naj bi imel 0V potencjalne razlike.
Ko pri neozemljenem trafotu primeš eno žico, si mu pravkar definiral nulo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jest10 ()
Malajlo ::
"Ko pri neozemljenem trafotu primeš eno žico, si mu pravkar definiral nulo." Ja, ko sem malo razmislil, sem prišel do tega Je vseeno, kaj držiš v roki. Vsaj dokler nista to obe žici
jest10 ::
In isti šmorn je ozemleni trafo. Zemla ni nič drugega, kot vodnik. Ko stojiš na zemli, je popolnoma enako, kot če držiš eno žico neozemlenega trafota.
Če bi bil dobro izoliran od tal in bi pri ozemlenem trafotu držal fazo, bi bila zate faza nula, faza pa na zemli(pri trofaznem omrežju pa si za bonus proti drugima dvema fazama na medfazni napetosti ).
Se pa na enofaznih trafotih vseeno označuje, kaj naj bi bila faza in kaj nula,zaradi lažje uporabe, kadar imaš v vezju/omrežju več trafotov, da imaš na vseh enak fazni kot. Pri trofaznih v trikotu nule itak nimaš, pri zvezdi pa je definirana že s samo vezavo trafota.
Če bi bil dobro izoliran od tal in bi pri ozemlenem trafotu držal fazo, bi bila zate faza nula, faza pa na zemli(pri trofaznem omrežju pa si za bonus proti drugima dvema fazama na medfazni napetosti ).
Se pa na enofaznih trafotih vseeno označuje, kaj naj bi bila faza in kaj nula,zaradi lažje uporabe, kadar imaš v vezju/omrežju več trafotov, da imaš na vseh enak fazni kot. Pri trofaznih v trikotu nule itak nimaš, pri zvezdi pa je definirana že s samo vezavo trafota.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jest10 ()
drola ::
@jest10: Recimo, da za svojo ničlo definiram potencial Zemlje.
a) Kaj bom videl na osciloskopu, če merim napetost med Zemljo in eno od žic z neozemljenega transformatorja?
b) Kaj bom videl na osciloskopu, če merim napetost med Zemljo in eno od žic z ozemljenega transformatorja?
Za B primer ugibam, da vidim konstantnih 0V, če merim Zemlja-nula in sinus, če merim Zemlja-faza. Kaj pa A?
a) Kaj bom videl na osciloskopu, če merim napetost med Zemljo in eno od žic z neozemljenega transformatorja?
b) Kaj bom videl na osciloskopu, če merim napetost med Zemljo in eno od žic z ozemljenega transformatorja?
Za B primer ugibam, da vidim konstantnih 0V, če merim Zemlja-nula in sinus, če merim Zemlja-faza. Kaj pa A?
https://drola.si
jest10 ::
Pri a primeru boš z dovolj občutlivim merilcem videl neko sinusno napetost. Kako veliko, pa je odvisno od dolžine žic in napetosti na njih, ker se gre za učinke zaradi kapacitivnosti.
Pri b primeru boš videl pri nuli 0V, če po merjeni žici ne bo tekel tok. Če teče tok, je na žici padec napetosti in razlika ne bo več 0V. Pri fazi je pa že odvisno od dolžine žice, (kapacitivnost), obremenitve itd, ali boš videl točno fazno napetost, ozeroma več/manj od nje.
Pri b primeru boš videl pri nuli 0V, če po merjeni žici ne bo tekel tok. Če teče tok, je na žici padec napetosti in razlika ne bo več 0V. Pri fazi je pa že odvisno od dolžine žice, (kapacitivnost), obremenitve itd, ali boš videl točno fazno napetost, ozeroma več/manj od nje.
drola ::
Torej pri A primeru si lahko predstavljam, da sem z voltmetrom ozemljil transformator?
https://drola.si
jest10 ::
Ja. Ozemljitev preko visokoohmskega upora.
Čez njega bo tekel nek majhen tok zaradi kapacitivnosti, kar bo na merilcu povzročilo padec napetosti, ki ga boš izmeril.
Samo bi verjetno potreboval kar dolge žice, da bi bil učinek sploh merljiv
Čez njega bo tekel nek majhen tok zaradi kapacitivnosti, kar bo na merilcu povzročilo padec napetosti, ki ga boš izmeril.
Samo bi verjetno potreboval kar dolge žice, da bi bil učinek sploh merljiv
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Vgradnja fid stikala (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 31011 (4184) | mirator |
» | Električni tokokrogOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6563 (4667) | lara2 |
» | daljnovodni kabli(žice)Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 10485 (9249) | einstein :P |
» | Razlika med fazo in nuloOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 19705 (17651) | jest10 |
» | Zakaj ozemljiti hišoOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 10134 (9510) | telexdell |