» »

Kakšna je bila vaša mladost?

Kakšna je bila vaša mladost?

«
1
2 3

Janac ::

No, ker sem najstnik bi vam zastavil zelo zanimivo vprašanje.

Načeloma, je tako, da je v teh letih vsakomur težko z življenjem in njegovim dojemanjem, a sem opazil da po teh letih ne gledaš več enako na svet, glede na druge osebe --> ne najdemo kompromisa o naključno določenih stvari.

Za "starejše na forumu", kako se vam je spremenilo življenje po recimo 20 letih? Kako so na vas gledali sorodniki in družba v kateri se vrtite, kako se vam je spremenilo dojemanje oz. pogled na svet ko ste zapustili ta "mlajša" leta? Imate kakšen nasvet?

Kaj je odločilno/pomembno v odraščanju na poznejši pogled na svet? S kom se družiš, učiš od starejših, s tem mislim na pravila stara 100 let? Kriva pota?(Kako se pobrati?) Kdaj se večina najstnikov spremeni oz. kdaj je konec odraščanju? Se zavedam da tukaj ni določene številke, vendar vseeno...

Je odraščanje "trpljenje"? Sam mislim da ne. Saj, če tako pomislimo- zakaj natanko pa trpimo? Ker si sami delamo take stvari zaradi katerih potem psoledično trpimo, če sem v šoli kaj zasral, sem si bil vedno sam kriv:|. Druga stvar pa je ugajati drugim, da bi se pokazali v boljši luči...

Naj uživamo, dokler lahko krivimo odraščanje za neumnosti ali raje ne :D? Vam je žal za bedarije oziroma za stvari, ki jih niste storili? Do kdaj ste "vlekli" svoje najstništvo oz. se vedli "otročje"? Kdaj za človeka lahko rečemo, da je mentalno povsem "zrel"? Definitivno odvisno od posameznika.

Je starost tudi del spremembe, kot telesne in duševne(moralne)? Ima odraščanje brez starša(staršev oziroma težave z partnerjem) kakšne posledice? Glede ljubezni in nasploh? Je sploh pomembno kdo opravlja te naloge? Kako vpliva doživetje duševnih stresov?


Nisem depresiven, le mislim, da bo zanimiva debata.8-)

fantasycamp ::

neverjetno kako hitro je minilo, ko sem bil star 10 sem mislil da je cela večnost do 20, ko sem bil 20 mi je do 30 minilo kot v hipu.

Mladost je zame trpljenje in iskanje, še vedno iščem...trpim malo manj,malo manj....

dottor ::

Moja mladost izgleda kot sinusoida, polna lepih in ne ravno najlepših trenutkov. Res da sem šele nekje na pol poti do abrahama se mi zdi da je čas srednje šole še nekako najhitreje steku in "najlepše smo se imeli". Zdej sem v obdobju zaključevanja višje šole in v "fazi razmišljanja kako naprej". Diplomirat imam namen do konc koledarskega leta, najkasneje do konc naslednjega šolskega leta, ker je ostalo še nekaj grehov za nazaj in tekoči letnik. Kako bo s službo kljub "iskanemu poklicu" in do zdej končanima 2. srednjima šolama si težko predstavljam glede na stanje v državi, kjer tudi še kako dobre firme zapirajo vrata. Nekaj delodajalcev mi je že ponudilo pomoč pri prvi zaposlitvi ampak je potrebno prej diplomo dobit v roke, kar lahko v roku 6-12 mesecev se zgodi marsi kaj. Je pa zdej kot marsi komu pred diplomo nastopilo obdobje t.i. "ne da se mi kaj dosti" in upam da ne bom kot marski kdo začel z odlašanjem in se bo diploma vlekla par let. Drugače kot sem reku čas srednje šole je bil vsaj meni "najboljši": izpit za avto, žurke, 2x si se obrnu pa si je že šlo šolsko leto mimo. Je pa res da si v tej fazi "odraščanja" pod največjim pritiskom, ker moreš nekaj nardit iz sebe oz. pri 14./15. letih se moreš odločit kaj bi rad počel v življenju.
Xeon X5650@3.8GHz |Asus P6T|
2x4GB+4x2GB|ASUS R9 280X@1100MHz|
WD Green 240GB SSD + 4x1TB Hitachi

čuhalev ::

Precej vprašanj, ampak bom kratek:
Če ga imaš namen srati, ga seri zdaj, potem boš (pre)star.

Sicer pa nekih bistvenih razlik med sedaj in pred destimi leti ni, no razen tega, da sedaj vem stvari, za katere se včasih nisem niti zanimal.

sammy73 ::

Jaz sem se vedno imel fino.

T-h-o-r ::

jaz sem začel drugače razmišljat, ko sem šel živet in študirat in nisem več živel pri starših
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

mladec ::

Jaz ti znam povedat samo to, da prisili se, potrudi se, da delaš to kar te veseli. Jaz sem bil na istem, dokler si nisem kupil motorja (hard enduro). To je bila moja največja želja, strast po adrenalinu in ko sem to zadovoljiv, se je sprostila napetost, um začne delovati. Dobil se nov zagon v življenju. Začele se me zanimati še druge preostale stvari, ki so prej zanimale npr. Računalništvo, tako, da sem uspešno zaključil 1. letnik faksa.
Ne se bat, to je glavno

Unknown_001 ::

OK Janac, da ne boš eksplodiral tukaj:

Moja ideologija s katero grem skozi ta leta.

1. Ta leta ki jih doživljaš so zih ena boljših8-)
2. Mej se fajn:))
3. Skrbi za šolo8-O
4. Mej samozavest:D (fuck yeah )
5. Spoštuj sveto moško pravilo: Na svetu se ne smeš treh stvari brant, to so denar, pijača in ženske:D>:D
6. Ne obremenjuj se z drugimi, ker si kvariš dragocen čas;((
7. Ne pogovarjaj s z idioti
8. Ne razmišljaj sentimentalno
9. Bodi bolj optimističen:)
10.Nehi se taka butasta vprašanja spraševat, pa poskrb, da se boš meu fajn8-)

Če boš to upošteval mislm, da boš najlepš pršu skoz.

bluefish ::

Brisani: to ne bo še ena od tem za (samo)pomoč. Še enkrat si preberite uvodni prispevek.

Arto ::

Meni se zdi hudo pomembna stvar pri odraščanju, da se izpostaviš različnim idejam - najslabša stvar, ki jo lahko narediš je, da se zapreš v svoj bubble in te ne zanima nič drugega. Treba se je potrudit in raziskat različne kulture, subkulture in tipe ljudi ter jih poskusit čimbolj razumet.
Če se zapreš v bubble, bo življenje precej dolgočasno.

jype ::

Ko sem zapustil osnovno šolo, sem spoznal, da življenje ni samo pekel in da ni v čisto vsaki skupini ljudi 90% idiotov.

Od takrat gre vse samo še na bolje.

Unknown_001 ::

@jype večni optimist :D

Sj maš prov, takrat se lajf šele dobr začne :))

Zgodovina sprememb…

gzibret ::

Če te ni strah odgovornosti, potem bo šlo samo še na boljše, saj boš izključno sam svoje sreče kovač, ne drugi. Delal boš lahko, kar boš hotel in noben ti ne bo solil pameti. V nasprotnem primeru si pa oplel, ker leta, ko so drugi skrbeli za tebe, se ti iztekajo.

Drugače pa... moje izkušnje...


> kako se vam je spremenilo življenje po recimo 20 letih?

Imam veliko več denarja in delam (načeloma), kar mi paše in kar ne posega v interese drugim, predvsem najbližjih. Časa zase je sedaj zelo malo, ampak me to sploh ne moti zelo. Družbo imam popolnoma drugo, starih kolegov ni več, so pa novi. No ja... so tudi izjeme ;) nekatera stara prijateljstva še vedno ostajajo.


> Kako so na vas gledali sorodniki in družba v kateri se vrtite, kako se vam je spremenilo dojemanje oz. pogled na svet ko ste zapustili ta "mlajša" leta? Imate kakšen nasvet?

Ne brigam se več za otročarije, problemi, ki so se mi takrat zdeli pomembni, se danes nanje sloh ne oziram. Dojemanje sveta pa se v bistvu ni toliko spremenilo, le izkušenj imaš več. No ja, kakšen postulat o svetu že spremeniš, generalna slika pa je ostala enaka.


> Kaj je odločilno/pomembno v odraščanju na poznejši pogled na svet?

Naberi si čim več iskušenj, iz njih se kaj nauči. Pejt malo naokoli (po svetu). Probaj veliko različnih stvari. Poskusi vse (razen trdih drog).


> Je odraščanje "trpljenje"? Sam mislim da ne. Saj, če tako pomislimo- zakaj natanko pa trpimo? Ker si sami delamo take stvari zaradi katerih potem psoledično trpimo, če sem v šoli kaj zasral, sem si bil vedno sam kriv. Druga stvar pa je ugajati drugim, da bi se pokazali v boljši luči...

Ne, ni trpljenje. Je uživanje, če ti je učenje in pridobivanje novih izkušenj seveda užitek.


> Naj uživamo, dokler lahko krivimo odraščanje za neumnosti ali raje ne ? Vam je žal za bedarije oziroma za stvari, ki jih niste storili? Do kdaj ste "vlekli" svoje najstništvo oz. se vedli "otročje"? Kdaj za človeka lahko rečemo, da je mentalno povsem "zrel"? Definitivno odvisno od posameznika.

NE, odraščanje naj ne bo izgovor za neumnosti, za katere jasno veš, da so neumnosti. Če pa pogledam nazaj, pa mi ni žal za nobeno neumnost (samo jih ni bilo prav veliko in niso pustile nikakršnih posledic).

> Je starost tudi del spremembe, kot telesne in duševne(moralne)? Ima odraščanje brez starša(staršev oziroma težave z partnerjem) kakšne posledice? Glede ljubezni in nasploh? Je sploh pomembno kdo opravlja te naloge? Kako vpliva doživetje duševnih stresov?

Ne vem, še vedno imam oba starša živa.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

dottor ::

Meni je bila osnovna šola nekako najmanj ušeč. Bil sem eden redkih kateri ni prišel iz držal bivše države. Kot le tak in ker je bilo 80% takratnih sošolcev iz Bosne so ti nekako skušali vcepit njihovo ideologijo in so ti jo iz dneva v dan metali pod nos. Pa še nad tabo so se rad izživljali ker kao nisi njihov. Pač osnovna šole se je mogoče malo vlekla, pol srednja je šla hitro čez pa še dobre kolege dobiš v tem obdobju, kateri ti vedno stojijo ob strani, pa tudi nekaj poznanstev dobiš. Po srednji šoli kljub temu, da smo šli nekako vsak svojo pot (po različnih fakultetah) smo še vedno ostali prijatelji in se več krat tedensko vidimo ali pa vsaj slišimo po telefonu, če ne drugo pa za it na plažo alpa kej spit. Pravih prijateljev, na katere se lahko zanesem imam 2-3 ostali so samo prijatelji ali pa znanci. Pomoje si v tem obdobju nekako pridobiš prave prijatelje, katerim lahko zaupaš in ti bodo priskočili na pomoč ko bo potrebno (in seveda tudi ti njim).
Xeon X5650@3.8GHz |Asus P6T|
2x4GB+4x2GB|ASUS R9 280X@1100MHz|
WD Green 240GB SSD + 4x1TB Hitachi

vostok_1 ::

Meni se je tud spremenilo življenje na bolje ko sem odrastel. Prvo in predvsem, ker sem se naučil ne družit z idjoti. Kar je dokaj standard za iskajoče se mladeniče.
Osnovna šola...je smetišče človeštva, vsaj običajno. Srednja je recimo malo bolj urejeno smetišče. Šele tam 2 letnik faksa je nekaj kar je znosno prenašat.

Načeloma si ne bi želel it nazaj v mlajša leta. Le za zdravje mi je žal, da nisem bolj pazil.

dottor ::

Jaz če pogledam nazaj sem v mlajših malo bolj skrbel zase. V osnovni šoli sem se bolj s športom ukvarjal (atletika in košarka), pol na srednji sem se nekako znašu v dramskem krožku it tam nevem kako vstrajal celo srednjo šolo. Tam sem veliko dobil na samozavesti in izražanju. Zadnja leta sem vrgu korenine za računalniško mizo. Nekaj smo še BMX vozli dokler nam niso skejtparka porušli, pol smo začeli tečt, pa tudi to smo opustili nekako. Zdej smo se doma vrgli v agrikulturo tako da sem večina dni zunaj. Osebno sem v srednji z delom poleti in opravljanjem praktičnega pouka pridobil tudi na delovnih izkušnjah in kulturi dela.
Xeon X5650@3.8GHz |Asus P6T|
2x4GB+4x2GB|ASUS R9 280X@1100MHz|
WD Green 240GB SSD + 4x1TB Hitachi

gzibret ::

Aja, še to...

> kako se vam je spremenilo življenje po recimo 20 letih?

Opažaš, da ti telo začenja počasi pešati (trenutno sem 36), izgubljaš vitalnost, alkoholni mački so hujši, hitrost regeneracije je počasnejša, rane se dlje časa celijo, lasje sivijo ipd. Nobene katastrofe ni, ampak se opazi. Zato pazi na zdravje, ko je čas.


Ne bi pa (trenutno) šel nazaj za nič na svetu. Predvsem SŠ je bila poden od podna, predvsem zaradi prepotentnih profesorjev na Gimnaziji Lava - Celje (vse najslabše o veliki večini njih). Še danes me tlačijo nočne more, da sem spet v SŠ in se tresem, a bom vprašan ali ne.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

jype ::

gzibret> Opažaš, da ti telo začenja počasi pešati (trenutno sem 36), izgubljaš vitalnost, alkoholni mački so hujši,

Zanimivo, jaz pa nisem tega opazil. Morda sem se premalo drogiral v teh letih :)

gzibret ::

jype - morda ;) Saj pravim, nič hujšega.... moraš res pazljivo opazovat. Ampak se opazi.
Vse je za neki dobr!

figula ::

Veliko vprašanj si natrosil ....

Po eni definiciji odrastemo takrat, ko smo se sposobni iskreno nasmejat samemu sebi in svojim nerodnostim/neumnostim. Ali pa ko smo sposobni skrbeti sami zase. Ko sprejemamo odgovorne odločitve, ko se naučimo obnašati v javnosti. Kljub temu smo lahko še vedno otročje razigrani. Biti odrasel in biti otročji se medsebojno ne izključuje. Uživanje tudi ni omejeno na dobo odraščanja, niti ni definirano s parametri neumnosti, bedarijami in škodljivostmi.

Nikoli zares ne odrastemo, čeprav znamo pospraviti svoje smeti :).

Življenje se na splošno nič drastično ne spreminja ne v 5, 10, 20 ali 30 letih. Se samo nadgrajuje in dopolnjuje v skladu s tvojimi izbirami in odločitvami. Korak v osamosvojitev, korak v kariero, korak v skupno življenje, korak v lastno družino, ....

Kaj je pomembno pri odraščanju? Da sprejemamo takšne odločitve, za katere vemo, da jih ne bomo nikoli obžalovali. Zveni dolgočasno? S tem zamujamo, ne bomo vsega skusili? Sploh ne. Čudno je to: z lahkoto se odrečemo npr. plezanju na Triglav in nikoli ne obžalujemo, da nismo videli tiste koče tam gori, ne moremo si pa zamislit, da ne bi šli recimo na eno pijansko zabavo. Tega pa res ne smemo zamuditi! Kot pravijo: Zakaj ljudje takoj verjamejo, če jim poveš, da je zvezd štiri bilijone, če pa rečeš, da se barva še ni posušila, pa morajo preveriti? Torej kar je v dosegu roke, je treba vse doživeti in z malo sreče preživeti, kjer je potrebnega več napora, pa zlahka in mirno spustimo mimo?

Odraščanje brez starša je celo bolje kot odraščanje ob neprimernem staršu. Lahko mi verjameš. Več posledic se nabere ob slabem staršu kot od tega, da ga ni. Samo v pravilen kontekst moraš spraviti sam sebe in svoje mišljenje. Ni pomembno, kdo opravlja te naloge starša, dokler jih ti sam upoštevaš kot takšne.

Odgovor na tvoje prvo vprašanje se glasi: moja mladost je bila lepa (vsaj tisti del, na katerega sem imela neposredni vpliv, ostalo je pospravljeno v zaprašenih škatlah redko obiskanega spomina) in moja starost je tudi lepa. Moja starost nima ne duševnih in ne moralnih muk, ker živim dolgočasno življenje, kjer ne obžalujem ali se kesam zaradi napačnih in nepremišljenih odločitev ali stvari, ki jih nisem naredila. Ima pa nekaj telesnih posledic, porkaduš (gzibret ima prav ... hahaha)
Imam tudi nekaj vplivov duševnih stresov. Temu se je nemogoče izognit. To je življenje.

opeter ::

Mladost je bila ... kaj pa vem.

Kot otrok sem (kolikor se spomnim), relativno rad hodil v vrtec, pa tudi v osnovno šolo (sploh v 1.-4. razred). Pozneje malo manj. V srednji šoli so me vedno izsiljevali in sem komaj čakal, da jo končam. Na akademiji je bilo super, samo je hitro minilo tistih deset semestrov. No ja, ne moreš bi večni študent. DLA naziv se mi ni dalo delati, ker ne vidim kakšnih realnih prednosti od tega na trgu ...

Tako sem en čas bil zaposlen pri različnih delodajalcih, nekaj let nazaj pa sem postal freelancer/honorarec ... takle mamo. Časa pa mi vse bolj primanjkuje za marsikaj. Preveč dela te sicer počasi iztroši, mogoče celo ubija. Problem pa je, da, v kolikor ne delaš, ni prihodkov.

Trenutno sem še živ, saj tole drugače ne bi napisal.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Mellons ::

- Zelo sem vesel, da sem izven šolskih let. Osnovna in srednja šola sta bile sranje, kot večina pravi. Moraš se družiti z ljudmi, ki jih ne prenašaš in ker se ostale ''ovce'' tako obnašajo, potem se tebi zdi, da je to norma in da je to normalno

- Razmišljanje se spremeni, ko greš iz srednje šole na faks (če greš) in ko greš na svoje, četudi je to v študentski dom

- Toliko stvari več ni pomembnih, za katere si mislil da so v srednji šoli

- Sam nisem bil nikoli partyjaner in mi ni nikoli žal, da nisem hodil po veselicah. Večinoma zato, ker sem bil pre-odrasel za svoje vrstnike. Nikoli se nisem mogel positovetit z njimi in razmišljati in govoriti iste ''neumnosti''.

- Ne se ozirat kaj drugi mislijo. Tudi sorodniki in prijatelji. Sam zase najbolj veš kaj ti ustreza.

_Denny_ ::

Osnovna šola je bila bolj tako-tako. Od začetka zafrkavanje zaradi očal, v višjih razredih pa sem bil samo "piflar"; doma še pride značilno izsiljevanje staršev, da moram biti najboljši in batine, če je ocena bila manjša od 5. Učil se ponavadi nisem nič oz. 5min pred začetkom ure. Vsa leta se mi je zdelo, da sem preresen in se z vrstniki nekako ne razumem...vsi pogovori z njimi so se mi zdeli, kot da imam opravke z nekimi bedaki, ki jim moram vse poenostavljati.

Srednja šola je bila...no ja, najboljša 4 leta v mojem življenju. Končno sošolci s skupnimi interesi, nič več izsiljevanja staršev za uspeh, vsak dan ena ura vožnje tja in ena ura nazaj, skratka uživanje. Žal sem še vedno imel tisti občutek, da sem prestar za vrstnike in, da so vsi ostali (razen nekih izjem) bedaki, ki sploh ne spadajo v računalniško šolo. Edina stvar, ki se mi je najbolj zamerila so nesposobni profesorji, ki so mi vzeli vso veselje do programiranja in računalništva nasploh.

Faks oz. "jutranja kava in Žurnalov sudoku" - tu sem bil na dveh: informatika vs se mi je zamerila po treh dneh, ker sem vedel že vse kar bi se naj naučil v naslednjih letih, elektrotehnika vs pa mi je bila všeč. Žal sem po enem letu zaradi pomanjkanja financ moral nehati (s povprečjem, večjim od 8), a me to nekako ne moti. Ves čas sem se družil samo z dvema bivšima sošolcema, do ostalih 200 študentov pa nisem imel nobenih posebnih stikov.

Trenutno življenje - no ja, še vedno veljam za bolj resnega od bilokaterega 70 letnika (star sem 24), ker grem od hiše samo v trgovino in na banko, ostali čas pa preživim doma. Nikoli nisem pil, kadil, delal sranja, moj zadnji "party" je bil valeta v 8. razredu OŠ, pa še to mi ni bilo všeč. Rekel bi, da mi je življenje najbolj krojil dogodek v 3. razredu, ko sem dobil prvi računalnik. Od tistega časa so moji dnevi vedno bili rutina tipa spanje-hrana-tuš-šola-hrana-pc-spanje oz. trenutno spanje-hrana-tuš-pc-spanje. Žal je še tu tudi tista večina idiotov, ki jim moraš vse večkrat razlagati...je prav zoprno; nočem zveneti vzvišen, vendar imam čedalje večji občutek, da sem prepameten za svoje znance in sogovornike...

Sam bi označil odraščanje za neko vrsto trpljenja - na začetku v OŠ je še vse nekako brezskrbno in idealno, potem počasi začneš spoznavati kakšen je svet v resnici in na koncu ugotoviš, da si sam svoj najboljši prijatelj in zaman pričakuješ tujo pomoč. Naučiš se tudi, da je najboljše biti flegmatik, se ne ozirati na druge in ignorirati vse, ki bi ti radi škodovali.
Asrock X99 Extreme4, i7-5820K@4.2ghz, 32GB Crucial DDR4-2133 CL15@2400 CL12
Gigabyte RTX 2070 Super OC 8GB, 2TB ADATA XPG SX8200 Pro, 4TB Micron 5200
Seasonic Focus Plus 850W, Corsair Air 540, Logitech Z-2300, Samsung UE65H6400

Okapi ::

alkoholni mački so hujši,
Včasih smo tri dni žurali in bili potem en dan bogi, zdaj pa en dan žuramo in smo potem tri dni bogi.:P

O.

STU-III ::

Okapi je izjavil:

alkoholni mački so hujši,
Včasih smo tri dni žurali in bili potem en dan bogi, zdaj pa en dan žuramo in smo potem tri dni bogi.:P

O.


Pač toliko več spijete v enem dnevu ane...
Line secured.

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: amacar ()

Okapi ::

da sem prepameten za svoje znance in sogovornike...
Se bojim, da nisi prepameten za znance in sogovornike, ampak za lastno dobro.;)

O.

_Denny_ ::

Okapi je izjavil:

da sem prepameten za svoje znance in sogovornike...
Se bojim, da nisi prepameten za znance in sogovornike, ampak za lastno dobro.;)

O.


Hja, bi si želel, da bi bilo to res...ne vem no, mogoče je preveč, da od povprečne osebe med 15 in 70 leti pričakujem kaj več pogovornega materiala kot pa samo o športu, kradljivih politikih, alkoholu in kaj se je zgodilo v neki bedni slovenski tv nadaljevanki. Do zdaj sem naletel na ~10 oseb, s katerimi se lahko normalno pogovarjam, ostali pa:
- celi čas govorijo samo "da" in kimajo z glavo, a v resnici nimajo pojma o čem govorim, tudi če gre o splošnem znanju
- nimajo pojma o splošnih stvareh, ki bi jih moral vedeti vsak s končano osnovno šolo (recimo nekaj cvetk od kolegov s končanim faksom - sobni ventilator ti lahko ohladi zrak iz 30 stopinj na nekaj pod ničlo, astrologija je veda o planetih, nuklearna energija pride direktno iz uranovih palic tako kot iz baterij, neznanje računanja procentov,...)
- hočejo poenostavljene stvari, kot da bi razlagal 5 letnemu otroku
- te vprašajo neko stvar x-krat, a jo vedno čudežno pozabijo
- neki odrasli osebi 5x rečeš česa ne sme narediti in on/ona naredi točno to

S tega sklepam, da si vsega le ne domišljam...bi še nadaljeval pa je že zdaj preveč offtopic.
Asrock X99 Extreme4, i7-5820K@4.2ghz, 32GB Crucial DDR4-2133 CL15@2400 CL12
Gigabyte RTX 2070 Super OC 8GB, 2TB ADATA XPG SX8200 Pro, 4TB Micron 5200
Seasonic Focus Plus 850W, Corsair Air 540, Logitech Z-2300, Samsung UE65H6400

jype ::

Najhuje je, ko zbrani intelektualni eliti razlagaš preproste koncepte, pa te razume zgolj par posameznikov.

Okapi ::

Mogoče pa se moraš zamislit nad svojo sposobnostjo razlage, ki morda ni tako briljantna, kot si domišljaš.>:D

jype ::

Ocenjevalci razlage so se strinjali, da se bolje ne da.

Bili so tudi razočarani nad današnjo mladino, ampak... Saj so vsak četrtek.

Okapi ::

Ja, ja, nad takratno mladino je bil razočaran že Sokrat.>:D

O.

Sriple Tix ::

Spodaj v podpisu so precej natančno opisana moja najstniška leta, ko sem se nehal aktivno ukvarjati s športom in mi je naenkrat ostajalo preveč časa. S tem obdobjem se sicer ne bi hvalil in marsičesa zanesljivo nikdar ponovil, sem pa moral zaradi takšnega pogleda na svet, nekaj dolga do samega sebe izpolniti v "zrelejših" letih.

Aston_11 ::

jype je izjavil:

Ocenjevalci razlage so se strinjali, da se bolje ne da.

Bili so tudi razočarani nad današnjo mladino, ampak... Saj so vsak četrtek.

Kaj je v četrtek? Klub nevemečesa?

figula ::

Najhuje je, ko zbrani intelektualni eliti razlagaš preproste koncepte, pa te razume zgolj par posameznikov.

.... v resnici je nevarnost še veliko večja - če se um nima prilike razvijati in dokazovati s primernim sogovornikom/sogovorniki, še sam postane zakrnel in neinteligenten 8-)

Šmorn ::

Osnovna šola je bila zakon. Družba smo bili predvsem ljudmi, ki so že imeli računalnike. Nekaj njih še vedno smatram za prave prijatelje. Pojavljati so se začeli zametki lenobe, ker se mi pač ni bilo nikoli potrebno učiti. To se je nadaljevalo v srednjo šolo, ki tudi ni bila problem, vsaj kar se učenja tiče. Mogoče je bilo malo krize, ker nisem hotel biti geek, pa mi ni najbolje uspevalo. Če sedaj gledam nazaj, sem se imel odlično, takrat pa malce manj, ampak še vedno dobro. Ko pa nisem naredil faksa sem priletel na realna tla. Ne takoj, za mano je prišlo po kakih 3 letih. Ko sem dal obdobje mini krize skozi, sem ugotovil, da se v bistvu odlično znajdem v svetu. Dokončal sem šesto stopnjo. S stiki z ljudmi nimam problemov, imam super hobije in solidno službo. V bistvu sem imel od srednje šole do danes kar precejšnjo srečo (ali pa sem se znašel, še zdaj ne vem). Na splošno težko prenašam ljudi, ki jim moraš 10x dopovedovati kako preprosto stvar. Kaj si drugi mislijo o meni me ne zanima več, razen ko vidim možnost izboljšanja sebe. Včasih sem se sekiral za vsako malenkost. Kažejo se že sivi lasje, ampak mi je popolnoma vseeno, tudi če mi vsi izpadejo ta trenutek. Nasvet: če ne veš, kaj bi počel, se začni ukvarjati z nečim novim, ni hudič, da ne bi našel nekaj, kar ti ustreza.

T-h-o-r ::

Okapi je izjavil:

Ja, ja, nad današnjo mladino je bil razočaran že Sokrat.>:D

O.


pa še mnogo njegovih naslednikov od takrat do danes
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: T-h-o-r ()

Vajenc ::

Janac je izjavil:


Je starost tudi del spremembe, kot telesne in duševne(moralne)?

Starost je največja sprememba odraščanja :) Mladostno (otročje) se lahko obnašaš celo življenje.

Janac je izjavil:


Ima odraščanje brez starša(staršev oziroma težave z partnerjem) kakšne posledice? Glede ljubezni in nasploh? Je sploh pomembno kdo opravlja te naloge? Kako vpliva doživetje duševnih stresov?

Stresno odraščanje močno zaznamuje človeka. Če se ne stre, mu lahko takšne izkušnje celo pomagajo pri kasnejšem premagovanju dnevnih skrbi. Če se stre že v mladosti, pa se težko še kdaj pobere.

Janac je izjavil:

Kdaj se večina najstnikov spremeni oz. kdaj je konec odraščanju? Se zavedam da tukaj ni določene številke, vendar vseeno...

imo se brezskrbno življenje za večino konča po srednji šoli. Veliko jih brezskrbnost podaljša še na fakulteto, nekateri pa si fazo odraščanja podaljšajo za celo življenje. Sam kar malo zavidam slednjim.

Janac je izjavil:


Je odraščanje "trpljenje"? Sam mislim da ne.

Med odraščanjem velikokrat trpiš, tako kot kasneje ko zoriš, očitno je to del življenja. Meni osebno je bilo odraščanje v OŠ med bolj zanimivimi obdobji. Takrat je bila vsaka stvar in doživetje nova in zanimiva izkušnja.

Janac je izjavil:

Vam je žal za bedarije oziroma za stvari, ki jih niste storili?

Ker je bilo teh bedarij precej, se vmes najde tudi kakšna, ki bi jo rad pozabil, morda spremenil, če bi mogel. Vse ostale pa bi z največjim veseljem ponovil še parkrat :)
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

T-h-o-r ::

also, nisem vedel, da je bilo toliko uporabnikov slo-techa zasmehovanih v OŠ in SŠ
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Matako ::

Odrasti moraš celovito.

Veliko težav mladostnikov izhaja iz tega, da gojijo le eno zelo močno sposobnost ostale pa pustijo krneti. To potem pripelje do tistega tipičnega "prepameten sem za vrstnike". Tako kot obstajajo osnovna znanja o jedrskih centralah in matematiki obstajajo tudi osnovna znanja in veščine pri manj... cerebralnih stranicah diamanta življenja. Brez teh osnov lahko hitro ljubiš ježa od zadaj.

Je pa res, da je na koncu tudi Stephen Hawking upecal.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

FlyingBee ::

da ne bomo tople vode odkrivali ... temperament imamo podedovano, značaj si oblikujemo odvisno (prepletujoče) od okolja v katerem živimo, ožjih družinskih članov, vrstnikov

zelo velik je vpliv vrstnikov, kot ste že sami omenjali, kaj vse se je dogajalo v šoli, seveda pa to ni edino in tako pridemo do "neskončne teme" o kateri lahko razpravljamo

fora je v tem, da ni kalupov ... niso vsi , ki izhajajo iz družine, kjer je veliko verbalnega in fizičnega nasilja, enaki ... na te posameznike je potem še vpliv vrstnikov oziroma enega "prijatelja", ki lahko v teh situacijah pomaga in seveda tudi kako okolica na to reagira ... tako da na vprašanja Janaca ni enega odgovora, pa tudi 5 jih ne pomaga oziroma na odgovori zadostno

v bistvu lahko samo na vprašanje kakšna je bila vaša mladost vsak odgovori

alexa-lol ::

_Denny_ je izjavil:

...je prav zoprno; nočem zveneti vzvišen, vendar imam čedalje večji občutek, da sem prepameten za svoje znance in sogovornike...


S tem ni pravzaprav nič narobe.. Tukaj gre bolj za to da kljub temu da se ti zdijo njihove težave preproste lahko povežeš z njimi.. pač to je skill - small talk. Sej ni tko da ko se družina skupaj do bi da se pogovarjajo o diskretni matematiki in jedrskih reakcijah.

Kakor jaz vidim je tukaj to problem... znanci se nekomu zdijo brezvezni zato se ne pogovarja z njimi, oni mislijo da je vzvišen in ne drezajo vanjga, on opazi da mu ne posvečajo toliko pozornosti kot ostalim in posledica tega je obrambni mehanizem zanikanje... v smislu "nič ni narobe z mano, oni se bebci"... kar je mogoče celo res ampak to pač drži posameznika v neki zanki iz katere ne more.
Je popolnoma druga stvar če se ti razumeš, pogovarjaš s popolnoma nekim x človekom o nečem y in mu potem ko ti reče da če bi šel kdaj na badminton, tenis.. pač da ga držiš na neki oddaljenosti, da ga ne spustiš v svoj socialen krog, med prijatelje recimo.

V enem primeru ti dejansko nimaš možnosti da se odrečeš nekomu, ker je ta "neumen", gre le za to da ti obrambni mehanizmi napolnijo glavo s temi mislimi da ohranijo psihično stabilnost. V drugem primeru pa ti dejansko nekaj imaš in potem lahko to razvijaš naprej ali pa opustiš, odvisno kolk se tvoj pogled ujema oz. se ne ujema.

Je razlika če imaš ti moč in je ne uporabljaš ali pa če nimaš moči.. ljudje to podzavestno opazijo/mo.

FlyingBee ::

ja, seveda je vse ralativno, kako nekdo vidi enega človeka je odvisno od njega samega in od situacije v kateri je tega človeka videl ... samo vizualno lahko mirne vesti oceniš, pa še to včasih ti je nekdo vizualno bolj všeč v ponedeljek med zimo kot v nedeljo med poletjem, tako da smo spet pri teh podrobnostih

nihče ni prepameten in ravno to vzvišenost pomeni ... če si že prepameten za pogovore z nekom jih pa nekaj nauči, prepričaj in potem mogoče in samo mogoče si pa res samo čas zapravljal za bebce

Zgodovina sprememb…

Mesar ::

jype je izjavil:

Najhuje je, ko zbrani intelektualni eliti razlagaš preproste koncepte, pa te razume zgolj par posameznikov.


Zakaj je to hudo? To je super, če le znaš izkoristiti sebi v prid!
Your turn to burn!

CMpunk ::

Včasih smo tri dni žurali in bili potem en dan bogi, zdaj pa en dan žuramo in smo potem tri dni bogi.

bolj slabo ste žurali. mi smo imeli v petek maturanca, v ponedeljek enim še ni bilo v šolo :))

Mesar ::

Vi tudi če ste bili v ponedeljek že trezni.
Your turn to burn!

solatko ::

Super za mladega človka je, če imaš nekoga, ki ti zna na preprost način razložiti bistvo preživetja.
Meni je pokojni, znani patolog, to razložil približno tako, ko sem bil nekje v 4. ali 5. razredu O.Š.

Življenje si moraš predstavljat kot gledališče. Tu se pač igra, igra življenja. Začneš vedno pri stranski vlogi, nepomembni, po navadi precej naporni, zateženi in od celega sveta nerazumljivi. Če se v tej vlogi dobro znajdeš, pridobiš nekaj prepotrebnega znanja (tudi izven ustaljenega šolanja - požiranje literature, vseh zvrsti), se pričneš ukvarjat s kakšno stvarjo, ki jo boš lahko opravljal vse življenje in ti bo predstavljala obvezo in užitek, boš kmalu pridobil kakšno v tej igri, bolj pomembno vlogo. Seveda imaš vse možnosti, vzpenjanja na tej poti v teatru, vendar boš naletel na precej ovir. Nekje v srednji šoli, že pridobivaš kakšne manjše, pomembnejše vloge, vendar to ni tvoj cilj.
CILJ JE POSTATI REŽISER!
Kako boš priplezal do tega cilja (kar uspe sila redkim posameznikom, pa tu ne mislim na finančni in poklicni uspeh, temveč kvaliteto življenja, ki jo nekateri dosežejo celo v sila zaničevanih poklicih), je pa odvisno od vsakega posameznika.
Ena od pomembnih smeri na tej poti je ta, da daš skozi veliko različnih situacij, večkrat tudi na robu še sprejemljivega, da se, kot hudič križa, izogibaš potem, ki ti lahko tako ali drugače škodijo, spoznati moraš čim več ljudi, imeti čim več takih ali drugačnih odnosov z osebami nasprotnega spola, ko pa dobiš občutek, da je neka oseba prava, pa moraš narediti vse, da postane tvoj najboljši prijatelj, življenski sopotnik in sotvorec tvojega potomstva. Predvsem moraš biti egoist do sebe, zatirati svoje neuresničljive želje, se izogibati problemom, pri katerih rešitvah ne moreš tvorno sodelovati - sekiranje zaradi stvari na katere nimamo vpliva, so največji strup za kvaliteto življenja.
Vedno se drži pravila, da ne počneš drugim tistega, kar ne želiš, da počnejo drugi tebi. Nikoli ne bodi maščevalen, ob času pride vse na svoje mesto. Ko nekaj zagovarjaš, mora to biti realno tudi za druge. Nikoli ne vztrajaj v družbi na temah, o katerih imaš pojma samo ti ali pa še kakšen v družbi, s tem družbo zamoriš in jo zelo hitro izgubiš - pričneš se gibat k samotarstvu, ki pa ne prispeva k boljšemu počutju. Vedno obdrži svoj konjiček, ki ti prinaša zadovoljstvo (nekaterim je to pitje piva s prijatelji, nekaterim vsak dan drugačen način sexa, nekaterim je to zbiranje znamk, igranje šaha ali ukvarjanje z neko daljnovzhodno veščino.......). Nikoli ne pozabi na partnerja/ko in na družino, saj je to bistvo dobrega režisersketa uživanja življenja. Res te to veliko stane (pa ne finančno), izpolniti moraš predvsem fantazije in želje ljubljene osebe, vendar se ti to povrne miljonkrat - uspešni otroci, zadovoljna in ljubeča osebnost partnerja/ke, ogromno znancev (na uspešne familije se dobesedno limajo, enako uspešni), nekaj dobrih prijateljev (vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, seveda tudi ti njim), tako, da te morebitni padci, niti slučajno ne prizadenejo tako močno, kot bi te, kadar igraš samo neko polglavno vlogo v tem teatru.
Vedi, da je večina ravno na igralcih stranskih, nepomembnih vlog.

Vedno razmišljaj s svojo glavo, nikoli se ne pusti voditi nekim malikom, kateri ti ne morejo pomagat, lahko pa ti vera v njih močno škoduje. Tudi če si veren, se o tej veri prepričaj izven institucije - knjige, razgovori, poslušaj tudi kakšno mnenje drugače mislečih in se potem s svojo pametjo odloči o svojih verovanjih.

Kmalu se moraš naučit razlike med filozofijo in institucijami, ki še tako dobro misel pokvarijo in jo izkoristijo v svoj prid. Zato je pomembno, da misliš s svojo glavo.

Če boš upošteval nekaj teh misli, se ne boš obremenjeval o težavah za nazaj, temveč boš gledal o izpolnitvi svojega življenja za naprej, seveda pa se boš veliko naučil ravno iz napak, ki si jih storil, če se boš dobro analiziral, jih ne boš ponavljal. S čemer koli se boš ukvarjal, delaj to s perfekcijo. Visoka kvaliteta opravljenega, je osnova za srečo, katero vedno doživljamo ali v trenutku dogajanja ali po opravljenem dobrem dejanju.

Ni nas veliko, vendar smo nekateri srečni vsako sekundo, minuto, uro........., celo življenje. Je čisto lahko z avtosugestijo slabe trenutke momentalno zbrisat iz spomina. So pa ovire dobro došle, saj bi bilo celo življenje igrat vlogo režiserja, silno dolgočasno, včasih kakšna stranska, zagamana vloga, prav poživi igro.
Delo krepa človeka

CMpunk ::

Vi tudi če ste bili v ponedeljek že trezni.

smo bili "trezni" ja, z glavo nalimano na klop.

Vajenc ::

Ni nas veliko, vendar smo nekateri srečni vsako sekundo, minuto, uro........., celo življenje.

U mad bro?
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

jype ::

Vajenc> U mad bro?

Certifiable!

Aston_11 ::

Kaj maš?
«
1
2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Sledenje lastnega otroka (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Pomoč in nasveti
1909891 (5099) stalker
»

Osnovnošolci snemajo porniče (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Problemi človeštva
20527547 (17739) Mehmed
»

Šolanje doma (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
619527 (8510) guest #44

Več podobnih tem