» »

Avstralski rahitični poskus prepovedi anonimnega twittanja

Avstralski rahitični poskus prepovedi anonimnega twittanja

Robbie Farrah in dvojni standardi.

vir: News.com.au

Rekonstrukcija dogodkov.

News.com.au - Raba Twitterja še vedno lepo raste, s tem pa tudi zanimanje državnih oči zanj. Najave in živa pokrivanja demonstracij se že tradicionalno izvajajo skozi ta medij, pri čemer je zanimivo, da Twitter ni tako slepo ustrežljiv z izročanjem uporabniških podatkov pravosodnim organov kot nekateri njegovi spletni sosedje, ki to mirno počno in obenem mastno zaračunavajo.

Avstralci tako že nekaj razmišljajo, da bi Twitterju glede sodelovanja s policijo krepko zvezali roke. Pravzaprav se čaka samo še na ugoden trenutek - primeren incident, za rečt - in letos septembra je izgledalo, da so ga le dočakali. Dokler se ni par ni kasneje vrnil kot bumerang, neposredno v glavo obraz.

28-letnemu ragbijašu Robbiju Farahu je junija letos po dolgem boju z rakom trebušne slinavke nesrečno preminula mati. Tri mesece kasneje, septembra, mu je potem po porazu njegove ekipe eden od navijačev - @maxpower118 - namenil posebej zahrbten twit o njej (glej rekonstrukcijo v sliki). Robbie je (pričakovano) malce znorel, rekel par stvari, za naslednji dan (petek) pa sklical tiskovno konferenco. Kot je povedal, je že skrajni čas, da se te "twitter trolle" polovi in pozapre. Sicer da razume, da si ljudje radi privoščijo to ali ono šalo, sploh zoper javno izpostavljene osebe, a kar je preveč, pa naj bi bilo preveč.

Odziv države je bil hiter in izjemen, pravzaprav skoraj neverjeten (kot da bi kdo bil čakal v nizkem štartu). Še isti dan se mu je kar po Twitterju oglasil premier zvezne države New South Wales, Barry O'Farrel, z napovedjo urgence pri zakonodajalcu in policiji. "Treba bo poslati jasno sporočilo, da takšno vedenje ni sprejemljivo", tako da bo vsakdo vedel, "da če nečesa ni pripravljen reči naslovniku osebno, v obraz, potem se nima kaj skrivati za twitti in drugimi elektronskimi sporočili". Podobno deželni notranji minister Michael Gallacher, ki ni pozabil dodati, da take izjave niso nič drugačne od zloveščega nadlegovanja po šolah, oz. sovražnega govora zoper manjšine po tem ali onem kriteriju (!), zato da je "potrebno dati policiji in tožilstvu vsa pooblastila, da tem strahopetnim klovnom zamenjajo tipkovnico za lisice". Pa zvezna premierka Julia Gillard, ki je takoj za naslednji teden napovedala vladni sestanek na to temo, ter Farahu osebno obljubila, da bo obveščen o napredku. Ne gre pozabiti tudi na časopis The Herald Sun, ki je sprožil povratno akcijo #StopTheTrolls in kot nekakšni "medijski sponzor" zagotavljal dodatno podporo.

Vse je kazalo, da bo Avstralija močno zaostrila svojo zakonodajo zoper internetne žaljivce, ponudnike spletnih strani pa zavezala k ekpresnemu razkritju kršiteljev. V ta namen so napovedali spremembo telekomunikacijske zakonodaje, ki "naj ne bi bila več primerna za moderne čase". Njihov ZEKom je bil že tako ali tako v proceduri, saj so ravno urejaji retencijo prometnih podatkov, zakaj torej ne.

Potem pa .. sredi tedna obrat. Souporabnica Twitterja Faraha spomni, da je malce dvoličen, saj je ravno leto dni prej na vprašanje prijatelja javno odgovoril, da bi premierki Gillardovi za njen 50. rojstni dan podaril kar "zanko" .. za obesit se. Povedano drugače, na ne ravno lep način ji je sporočil, da bi državi šlo bolje brez nje na položaju prve ministrice, da je na nek način "gotova". Seveda je zadevo mislil z debelo dozo humorja, torej v šali, kar je potem tudi pojasnil zaradi vala protestov na njegov twit: "Nekateri ljudje zares ne morejo razumeti šale. Dajte se no malo sprostit".

Eh ..

Maxpower118, tj. twitter user, ki je s svojim žaljivim twittom zakuhal celotno zgodbo, je seveda uporabljal namišljeni račun, kar je razvidno že iz slikce (mini anonymous maska), pa tudi iz nekaterih drugih njegovih twittov (ko je bil profil še dosegljiv). Šlo je za očitno šalo, morda provokacijo, morda celo za razžalitev po pomenu v kazenski zakonodaji, nikakor pa ne za sovražni govor (namerne napade na manjšine) in še manj kot nekaj, zaradi česar se bi šlo zategovat zakonodajo. Takšni twitti padejo vsak dan, na stotine njih, enako na facebooku, in isto tu in zdaj v resničnem življenju. Razlika je edino, da je izjava na spletu lahko malo bolj brezosebna, lahkotna, oddaljena, a hkrati bistveno bolj daljnosežna, saj jo lahko (skozi retweete) prebere še in še ljudi.

Farah se je moral iskreno opravičiti in umakniti svojo prošnjo policiji. Vlada, tako zvezna kot deželna v New South Walesu, je čez noč obmolknila, šla delat druge stvari. The Herald Sun je ohranil stran z akcijo, a brez Farahovega obraza in moralne imperative, ter namesto tega postavil izpovedi drugih javnih osebnosti s ti. "ž liste", torej razne zvezde resničnostnih šovov, ki naj bi tudi same pretrpele čudo gorja na twitterju, pa čeprav so to istočasno sami uporabljali za svojo promocijo, "Damjan Murko style".

Draga država, Twitter obstaja že dobrih 7 let, pravzaprav letos precej veliko slovenskih uporabnikov praznuje svoj 3., 4., nekateri celo 5. ali višji "rojstni dan" na tem omrežju. Čisto vredu jim gre, to pa zato, ker ima storitev na voljo obrambo pred spammom - unfollow, oz. če je res treba, block. Potrebe po kaki hudi pravosodni intervenciji tako ni. Če se kaj zares najde, pa že imamo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.

35 komentarjev

Manu ::

Problem je, ker smo ljudje preveč občutljivi na razne provokacije. Stvar je potrebno preprosto ignorirat in preusmerit pozornost drugam.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

Glugy ::

Nočem da se pol na take zgodbe izgovarjajo politiki da nas držijo pod palcem.

Relanium ::

Manu je izjavil:

Problem je, ker smo ljudje preveč občutljivi na razne provokacije. Stvar je potrebno preprosto ignorirat in preusmerit pozornost drugam.

Pol pa pridemo do tega

https://slo-tech.com/forum/t545762/zace...

PacificBlue ::

Glugy je izjavil:

Nočem da se pol na take zgodbe izgovarjajo politiki da nas držijo pod palcem.


Janez Jansa je eden izmed njih..twitterski trol.

Zgodovina sprememb…

Redorange ::

Manu je izjavil:

Problem je, ker smo ljudje preveč občutljivi na razne provokacije. Stvar je potrebno preprosto ignorirat in preusmerit pozornost drugam.

Problem je, ker take komentarje sploh pišejo in to zaradi zgube tekme?!.wtf

Relanium ::

Problem je ker nekateri še vedno ne vejo da je internet pač javen medij.
Včasih še bolj javen, kot pa da te sliši cela gostilna/ulica/...

Manu ::

Ni pomembno kaj drugi pišejo o tebi. Pomembno je kako se boš ti odzval na to. Tud jaz se tega še učim...
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

Kr_Edn ::

" Manu :

Ni pomembno kaj drugi pišejo o tebi. Pomembno je kako se boš ti odzval na to. Tud jaz se tega še učim... "

Ja pajade. To pomen, da katerokoli teslo lahko piše karkoli hoče in ti boš verjel. Ni se ti treba učit, kako se na kaj odzvat, ampak kaj je resnica in kaj ni. In zagovarjat resnico, ne pa komformistično stat ob strani in se jt " to pa mene ne zadene".

Manu ::

Kr_Edn je izjavil:

" Manu :

Ni pomembno kaj drugi pišejo o tebi. Pomembno je kako se boš ti odzval na to. Tud jaz se tega še učim... "

Ja pajade. To pomen, da katerokoli teslo lahko piše karkoli hoče in ti boš verjel. Ni se ti treba učit, kako se na kaj odzvat, ampak kaj je resnica in kaj ni. In zagovarjat resnico, ne pa komformistično stat ob strani in se jt " to pa mene ne zadene".

Dobro. Bom bolj jasno napisal:

Ni pomembno če te žalijo. Pomembno je kako se boš odzval na to.

Pri žalitvah ni kaj za verjet.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

SkipEU ::

Problem je v tem, da moderne države zelo dobro funkcionirajo. Kaznivih dejanj je malo, in posledično je zelo malo stvari, na katere bi se politiki lahko obešali, da bi strašili svojo ljudstvo in ohranjali obstoječe mreže moči. Zato si pač izmišljajo nova kazniva dejanja in nove "hude" kriminalce - in potem zapirajo ljudi, ker se preoblečejo na plaži, zaradi pravljičnih figur, zaradi zapisanih besed, zaradi izgovorjenih besed (kot da jezik že sam po sebi ni umetna tvorba) itd.

digitalcek ::

Manu je izjavil:

Ni pomembno kaj drugi pišejo o tebi. Pomembno je kako se boš ti odzval na to. Tud jaz se tega še učim...


20 let nazaj je bilo žaljenje možno samo na osebni način. Nekomu si nekaj povedal, potem pa si jih dobil po zobeh (ali pa tudi ne).

Danes virtualni prostor omogoča žalitve vseh in vsakega. Ker jih pisci ne dobijo po kepi. Torej so današnje možnosti za žaljenje mnogo večje, kot so bile kadarkoli prej. In naravnost vzpodbujajo pritlehno obnašanje mnogih uporabnikov spleta, ker ni nobene odgovornosti za izrečene laži ali diskreditacije.

In žalostno je, da je na spletu sploh možno nekaznovano žaliti in posledično ljudi z žaljenjem siliti v to, da razmišljajo o žalitvi, ki so jo prejeli in o tem, kako se bodo na žalitev odzvali...

Mesar ::

digitalcek, polovica tega... ne še več, kar si napisal sploh ne drži.
Your turn to burn!

HeMan ::

digitalcek je izjavil:

Manu je izjavil:

Ni pomembno kaj drugi pišejo o tebi. Pomembno je kako se boš ti odzval na to. Tud jaz se tega še učim...


20 let nazaj je bilo žaljenje možno samo na osebni način. Nekomu si nekaj povedal, potem pa si jih dobil po zobeh (ali pa tudi ne).

Danes virtualni prostor omogoča žalitve vseh in vsakega. Ker jih pisci ne dobijo po kepi. Torej so današnje možnosti za žaljenje mnogo večje, kot so bile kadarkoli prej. In naravnost vzpodbujajo pritlehno obnašanje mnogih uporabnikov spleta, ker ni nobene odgovornosti za izrečene laži ali diskreditacije.

In žalostno je, da je na spletu sploh možno nekaznovano žaliti in posledično ljudi z žaljenjem siliti v to, da razmišljajo o žalitvi, ki so jo prejeli in o tem, kako se bodo na žalitev odzvali...


A dej dej. Za hrbtom si lahko in še vedno lahko žališ kogarkoli. Zakaj bi to moral početi nekomu v obraz? Lol.

digitalcek ::

HeMan je izjavil:


A dej dej. Za hrbtom si lahko in še vedno lahko žališ kogarkoli. Zakaj bi to moral početi nekomu v obraz? Lol.


Ja, 2000 let in več lahko žališ za hrbtom. Ampak če žališ javno, je vsaj neka možnost (in kar veliko tvceganje), da žaljeni izve, da si ga žalil. In ti mogoče izbije zobe.

Na spletu pa si (kako prikladno!) anonimen. Torej LAHKO žališ (logično, kajne?) 10 krat močneje, 10 krat več! Ker te izjemno težko najdejo, identificirajo. Tudi zato je pritlehnega, ANONIMNEGA žaljenja ogromno. In vsak dan več.

Ne, ne bom linkal. Gre za mojo oceno, za MOJE popolno prepričanje, da imam prav. Ker sem OSEBNO doživel 70-ta, 80-ta, 90-leta in sedanjo situacijo.
Malo težko je nekaj ocenjevati, kajne, če imaš le 25 ali 35 let in NIMAŠ PRIMERJAV.

Vi pa kar iščite linke, kjer strokovnjaki pravijo, da je žaljenja med ljudmi čedalje manj... Če jih boste našli (v kar močno dvomim), se boste nedvomno bolje počutili. In nekateri lažje žalili! Z manj skrbi, da bi dobili porcijo...

Mesar je izjavil:

digitalcek, polovica tega... ne še več, kar si napisal sploh ne drži.


Drži 100%! Boš začel žaliti iz togote, ker veš, da je točno tako?

Zgodovina sprememb…

bluefish ::

digitalcek je izjavil:

Ja, 2000 let in več lahko žališ za hrbtom. Ampak če žališ javno, je vsaj neka možnost (in kar veliko tvceganje), da žaljeni izve, da si ga žalil. In ti mogoče izbije zobe.
In potem se lahko žaljeni kaj hitro spozna s sodnim sistemom. Pa ne kot tožnik.

Ampak OK, primitivnejši predstavniki se najdejo v vseh živalskih vrstah.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bluefish ()

digitalcek ::

bluefish je izjavil:

digitalcek je izjavil:

Ja, 2000 let in več lahko žališ za hrbtom. Ampak če žališ javno, je vsaj neka možnost (in kar veliko tvceganje), da žaljeni izve, da si ga žalil. In ti mogoče izbije zobe.
In potem se lahko žaljeni kaj hitro spozna s sodnim sistemom. Pa ne kot tožnik.
Ampak OK, primitivnejši predstavniki se najdejo v vseh živalskih vrstah.


Nikjer nisem napisal, da je izbitje zob pravi recept za zaustavitev žaljenja. Prej odklop tistih, ki na spletu radi žalijo. Nekaj podobnega.
Šele to bi jih namreč ustavilo. Ne pa trobljenje raznih slovenskih in tujih Hanžkov o človekovih pravicah.

Je pa, mimogrede, žalostno, da mnogi mladi ljudje mislijo, da pravica do žaljenja spada v nabor človekovih pravic...
Da ni tako? Severda je! Berite še kakšen drug forum...

bluefish ::

Če se kdo zaradi žaljivk na spletu počuti ponižanega ali karkoli podobnega, lahko toži. Ni problema.
Drugo je seveda dokazljivost, da je imelo žaljenje nek vpliv.

Kakorkoli, zaradi tistih nekaj % ljudi, ki jim je to hobi, ni potrebe po "kaznovanju" vseh ostalih.
Če uporabim tvojo primerjavo, vsak posameznik dobi eno na gobec, ker bo morda v prihodnosti izrekel kaj grdega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bluefish ()

digitalcek ::

bluefish je izjavil:

Če se kdo zaradi žaljiv na spletu počuti ponižanega ali karkoli podobnega, lahko toži. Ni problema.
Drugo je seveda dokazljivost, da je imelo žaljenje nek vpliv.


Si pozabil tistih (vsaj) 10 najstnic letno, ki so jih "kolegice" s pisanjem po FB psihično tako hudo shebale, da so naredile samomor? Nekateri pač žalitve jemljejo resno.
Aja, ni problema, dokler se ne fenta moja hčerka? Takrat pa ne samo na gobec, ampak streljat...

Mimogrede, si upaš reči sredi Zagreba "Hebem vam mater hrvatsku"? Bi rekel da ne...
In ob znanih težavah mladih z razlikovanjem reale in virtuale imamo potem ne tako majhne probleme. Ki rezultirajo včasih z nožem med rebra, ali direkt v srce.
Popolnoma jasno: Po zaslugi spleta!

Zgodovina sprememb…

bluefish ::

Daj, preberi in odgovori še na drugi del mojega posta.

digitalcek ::

bluefish je izjavil:

Daj, preberi in odgovori še na drugi del mojega posta.


In kdo si ti? Kriminalist? Moj profesor? Moj oče?

bluefish ::

Ne.
Vendar pa te folk stežka jemlje vsaj napol resno, če trosiš take in hkrati selektivno bereš prispevke.

Ampak ej, me v končni fazi ne prizadene, ker te smatram za sproščujoče večerno branje, pa še trolam lahko.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bluefish ()

Phantomeye ::

digitalcek je izjavil:

bluefish je izjavil:

Če se kdo zaradi žaljiv na spletu počuti ponižanega ali karkoli podobnega, lahko toži. Ni problema.
Drugo je seveda dokazljivost, da je imelo žaljenje nek vpliv.


Si pozabil tistih (vsaj) 10 najstnic letno, ki so jih "kolegice" s pisanjem po FB psihično tako hudo shebale, da so naredile samomor? Nekateri pač žalitve jemljejo resno.
Aja, ni problema, dokler se ne fenta moja hčerka? Takrat pa ne samo na gobec, ampak streljat...

Mimogrede, si upaš reči sredi Zagreba "Hebem vam mater hrvatsku"? Bi rekel da ne...
In ob znanih težavah mladih z razlikovanjem reale in virtuale imamo potem ne tako majhne probleme. Ki rezultirajo včasih z nožem med rebra, ali direkt v srce.
Popolnoma jasno: Po zaslugi spleta!


Ljubi moj, nikar ne nabijaj. Ja, res se zaradi spletnega ustrahovanja ubije kar nekaj mladih.
Ampak številka mladih, ki se ubije zaradi ustrahovanja v RESNIČNEM ŽIVLJENJU je 3X [ne vem koliko je dejanska cifra, je pa večja od žrtev povezanih z internetom, da se ne bo kdo obešal na moje besede] večja. Kdo pa tem ustrahovalcem izbije zobe? A? Nihče, ker ljudje obračajo hrbet. Potem pa se mladež fenta... in potem je toliko enega moraliziranja, kako narobe je takšno početje. In to se ponavlja in ponavlja.

Internet je še NAJMANJŠI problem. Anonimnost gor ali dol.

Zgodovina sprememb…

Markoff ::

Tale analogček pa res postaja prava maskota S-T. Spominja na pravega e-Jehovca. :O
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

SkipEU ::

digitalcek je izjavil:

Si pozabil tistih (vsaj) 10 najstnic letno, ki so jih "kolegice" s pisanjem po FB psihično tako hudo shebale, da so naredile samomor? Nekateri pač žalitve jemljejo resno.
Aja, ni problema, dokler se ne fenta moja hčerka? Takrat pa ne samo na gobec, ampak streljat...


Ko ne gre drugače, je seveda spet potrebno vključiti otroke. Tokrat ne slovenske, ker tisti ne ustrezajo želeni manipulaciji, pa bo treba pač vključiti britanske otroke! Kar pa se mene tiče, če se nekdo ubije zaradi napisanih besed na fejsu, je to pač naravna selekcija.

Pa 10 sploh ni veliko. Veliko več najstnic umre zaradi popolnoma ozdravljivih bolezni, pa jih zaradi različnih razlogov ne zdravijo ali pa prepozno, ampak s takimi zadevami politično ni mogoče strašit ljudi in si izmišljat omejujoče zakonodaje.

Tear_DR0P ::

digitalcek je izjavil:

In kdo si ti? Kriminalist? Moj profesor? Moj oče?

digitalcek - mi tu beremo bedarije, ki jih ti pišeš, ko se skrivaš za svojo domnevno anonimnostjo (kako prikladno kajne). Od tebe pričakujemo, da boš prebral naše kontra argumente in jih vsaj poskusil dojeti. internet ni kriv za žaljenje. je obstajalo že prej, v obliki obrekovanja, anonimnih pisem, telefonskih prankov. najstnice in najstniki brez ustrezne podpore okolja, so že pred internetno domnevno anonimnostjo izvajali samomore zaradi obrekovanja. nehaj krivdo valiti na telefon (ali internet) in sprejmi odgovornost za svoja dejanja. dokler pa se vedeš kot neodgovoren troll, se moramo poleg žaljivih najstnikov ukvarjati še s teboj.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

digitalcek ::

Phantomeye je izjavil:

Ja, res se zaradi spletnega ustrahovanja ubije kar nekaj mladih.
Ampak številka mladih, ki se ubije zaradi ustrahovanja v RESNIČNEM ŽIVLJENJU je 3X [ne vem koliko je dejanska cifra, je pa večja od žrtev povezanih z internetom, da se ne bo kdo obešal na moje besede] večja.


Ali ni škoda vsake mlade osebe, ki položi roko nase? Tako smo vsaj mislili in govorili 25 let nazaj, čeprav ni šlo za naše otroke.

Ali ni škoda tistih treh mladih (jih je pa najbrž letno vsaj 30), ki položijo roko nase zaradi žalitev in diskreditacij, ki jih fašejo po spletu?

Kolateralna škoda spleta? Primerjava z avti in prometnimi nesrečami? JAPAJADE!

Popolnoma preprečit žaljenje, pa ne bo mrtvih. Kakorkoli preprečit. Magari odklop (za barabe ne more biti demokracije, ali pa naj jo bo le za ščepec)!
Ne pa futrat račune provajderjev!

Mesar ::

V tem primeru dajmo še TV ukniti, pa telefone, pa p0rn, pa avte... pa gremo nazaj v jame.
Your turn to burn!

digitalcek ::

Mesar je izjavil:

V tem primeru dajmo še TV ukniti, pa telefone, pa p0rn, pa avte... pa gremo nazaj v jame.


Zelo zanimivo je, da so vam ukinili:
- približno primerljive zahodnoevropske plače
- odpravnine (če še niso pa še bodo)
- plačano malico (če še niso pa še bodo)
- povrnjene stroške vožnje (če še niso pa še bodo)
- 182-urno mesečno obremenitev (če še niso pa še bodo, saj Kitajci delajo mesečno po 400 ur, vi pa mnogi 200-250 ur za 600-800 evrov)

Za kompenzacijo za vaše vsak mesec malce slabše življenje pa so vam dali mobilno telefonijo, avte, ki peljejo 280 km/uro, splet, guglanje in socialne mreže. In ste nekateri s tem "darilom" popolnoma zadovoljni, celo tako navdušeni, da sploh ne vidite slabih strani spleta.

SLEPCI bi bila verjetno preblaga beseda...

HeMan ::

Kdo pa si ti digitalček? Anonimna oseba na internetu?

digitalcek ::

Pa še ena voda na moj mlin, članek nekoga, ki razmišlja podobno (ni vse na spletu zlato, samo zato, ker se sveti):

Vir: Lenart J. Kučić, Sobotna priloga Dela, 23.7.2011

Smo nehote ustvarili pošast?

Tole besedilo bodo večinoma brali stroji. Neznani računalniki bodo povedi najprej razsekljali na posamezne ključne besede, tem pa bodo posebni matematični algoritmi pripenjali oglasna sporočila. Elektronski spletni uredniki ga bodo uvrstili med tehnološke ali družbene prispevke ter ga predlagali bralcem, ki so v zadnjem času kliknili na sorodne vsebine. Njegove elektronske kopije bodo ostale še dolgo po objavi shranjene na računalniških strežnikih po svetu, kjer jih bodo rutinsko prebirali elektronski filtri varnostnih služb in razvrščali programski robotki spletnih iskalnikov.

Med sprehodi po telekomunikacijskih omrežjih ga bo včasih prestregel tudi kak človeški bralec. Nekateri bodo bežno preleteli besedilo in pripisali žaljiv enostavčni komentar, če se bodo spotaknili ob misel, s katero se ne strinjajo. Drugi ga sicer ne bodo prebrali, ampak le shranili med zaznamke, priporočili prijateljem na družabnih omrežjih ali objavili nekaj približnih citatov na svojem blogu. Njihove površne misli in hipna priporočila bodo nato spet pograbili računalniški programi ter jih uporabili za izračunavanje prijateljskih mrež, bralnih navad in potrošniških želja. Lastniki strežnikov in spletnih iskalnikov bodo z njim služili dolarske cente, spletni podjetniki pa krmili svoje spletne storitve, lačne kakršnihkoli vsebin.

In vendar so te besede namenjene ljudem, ne računalnikom. Avtonomnim posameznikom, ki jim v času nenehnih motenj uspeva ohraniti del pozornosti in ga nameniti razmišljanju. Tistim, ki jim prijateljstvo ne pomeni le poimenovanja elektronskega stika na facebooku in znajo tudi v svetu strojev obdržati svojo človeško osebnost.

Tako razmišljanje je bralcem v kratkem predgovoru namenil Jaron Lanier, znani ameriški tehnološki vizionar in eden pionirjev virtualne resničnosti, ki je lani izdal zelo odmeven knjižni manifest You Are Not a Gadget (Niste tehnološka igračka). V njem poskuša s slikovitimi miselnimi izbruhi prikazati, kaj so ljudem prinesle informacijske in komunikacijske tehnologije - od osebnih računalnikov do elektronskih družabnih omrežij, ki jih je v zadnjih treh desetletjih soustvarjal tudi sam.
Njegov sklep je grenkoben: tehnologije, s katerimi so hoteli njihovi snovalci sprostiti človeški potencial, širiti znanje in izboljšati kakovost življenja na planetu, danes opravljajo čisto nasprotno nalogo. Poneumljajo, spodkopavajo našo človeškost, krepijo izkoriščevalsko moč kapitala in nas vse bolj prilagajajo potrebam strojev. Zato je med vrsticami knjige nenehno navzoče neizgovorjeno vprašanje - so dobronamerni tehnološki vizionarji nehote ustvarili pošast?

Kritični pogledi na tehnološki napredek imajo dolgo tradicijo. Pred tehnološkim razčlovečenjem so svarili ameriški humanistični umetniki in esejisti 19. stoletja (Ralph Waldo Emerson, Henry David Thoreau ...), ki jih razsvetljenski tehnooptimizem Benjamina Franklina in Thomasa Jeffersona ni prepričal. Predstavniki kritične frankfurtske šole (Theodor W. Adorno, Max Horkheimer, Herbert Marcuse ...) so v tovarniških tekočih trakovih, množični kulturi in služenju strojem prepoznavali totalitarno naravo tehnologije, ki proizvaja enodimenzionalne ljudi. Sledili so jim nešteti kulturni kritiki, publicisti, politiki in moralni zaskrbljenci, ki so v novih tehnologijah in elektronskih medijih večino zadnjega stoletja videli pospeševalce družbenega razkroja.

Skrajni tehnološki pesimizem se je izmenjeval z enako nekritičnim tehnološkim navdušenjem, ki so ga širili tehnološki zanesenjaki in menedžerski ideologi. Oboji so večinoma prepričevali prepričane, zato med tehnofili in tehnofobi skoraj ni bilo dialoga. Hkrati je bilo med kritiki tehnologije zelo malo tistih, ki bi jim tehnološki praktiki priznavali vsaj minimalno avtoriteto. Za kulturnike in družboslovce je veljalo, da njihove kritike navdihujejo iracionalen strah pred tehnologijo, neznanje in vzvišen, pokroviteljski odnos do nemočnih uporabnikov tehnologij, ki jih je treba obvarovati pred njimi samimi. Zato njihove kritike večinoma niso dosegle tehnološke javnosti.

Lanierjeva knjiga je imela precej večji učinek. Njegovih kritik ni bilo mogoče odpraviti z očitkom, da je sovražnik tehnologije in tehnološkega napredka ali da ne razume pravil, po katerih deluje visokotehnološka panoga. Med "tehiji" velja za vizionarja. Njegovi nastopi na tehnoloških konferencah, pred katerimi prosi občinstvo, naj odložijo mobilne naprave, se odjavijo iz družabnih omrežij in za spremembo le pozorno prisluhnejo, ga povzdignejo skoraj v duhovnega voditelja. Sodeloval je z največjimi podjetji v tehnološki panogi, soustanavljal podjetja in z njimi zaslužil veliko milijonov. Poleg tega v manifestu ni napadel tehnologije kot take, kar je pogosta skušnjava tehnoloških deterministov, ampak neodgovorneže, ki zaradi pohlepa in oglaševalskih poslovnih modelov zavestno spodbujajo rabo tehnologij, s katerimi iz ljudi izvabljajo njihovo temno plat.

Taka sistemska kritika je bila za tehnološke avtorje - ki so jim družboslovci in humanisti ob politični naivnosti radi očitali tudi pomanjkljivo poznavanje zgodovine, družbe in človeške narave - zelo redka. Lanierjevi argumenti sicer niso ves čas enako prepričljivi, vendar iz poglavja v poglavje zelo nazorno opisuje, koliko različnih dejavnikov sodeluje pri veliki zgodbi o domnevnem tehnološkem napredku, ki tehnologije spremlja zadnji dve stoletji. Politiki, ki sprejemajo zakone, s katerimi spodbujajo ali omejujejo določene panoge. Vlagatelji, ki podpirajo donosne poslovne zamisli in zanemarjajo strateške, ki ne prinašajo hitrih dobičkov. Države, ki odločajo, katerim razvojnim področjem bodo namenile javni denar in katerim ne. Ter ne nazadnje - ljudje in njihove vrline, potrebe ali slabosti, ki sooblikujejo dejansko rabo tehnologij in omogočajo njihovo izkoriščanje v dobre ali slabe namene.

Zavest o kompleksnem prepletu tehnoloških, ekonomskih, psiholoških, evolucijskih in družbenih dejavnikov se med avtorji strokovne in poljudnoznanstvene literature v zadnjem času vse bolj krepi. Nicholas Carr je poskusil v kritični knjigi The Shallows - What The Internet is Doing to Our Brains pojasniti negativne vplive interneta z najnovejšimi dognanji nevroznanosti. Evgenij Morozov se v knjigi The Net Delusion - How Not to Liberate The World vrne k sociološki tradiciji in poudari, da so "tehnološki problemi" vedno tudi družbeni problemi, ki izražajo širše družbene fenomene in procese, zato jih ni mogoče obravnavati ali reševati ločeno. Douglas Rushkoff pa v knjigi Life Inc. - How The World Became a Corporation bralce opomni na osnove politične ekonomije in pojasni, zakaj google in facebook sicer ne "poneumljata uporabnikov", vendar to ne pomeni, da ne poskušata z načrtnim izrabljanjem človeških slabosti, milijonskimi marketinškimi proračuni in ustvarjanjem družbenega pritiska čim več zaslužiti. Ne glede na negativne stranske učinke takega početja.

Omenjeni procesi se morda zdijo samoumevni, ampak niso. Na gostujočih predavanjih, okroglih mizah, javnih debatah, strateških posvetih in neformalnih srečanjih, pri katerih sem sodeloval v zadnjih letih, so redki predavatelji in slušatelji pokazali, da razumejo nekatere zelo osnovne povezave vzrokov in posledic.

Programerji in razvijalci večinoma ne razmišljajo o interesih vlagateljev, ki so pripravljeni vložiti nekaj deset tisoč evrov v njihov izdelek, in kako bo ta interes vplival na njegovo uporabo. Podiplomski študenti družboslovja in humanistike redko vidijo, kako poslovni model komercialnega ameriškega podjetja, kakršen je Google, vpliva na zadetke, ki jih uporabljajo pri študijskem delu - katere spletne vire prikaže na prvi strani in katere spregleda. Enako težko je med nalaganjem dopustniških fotografij na osebni elektronski profil družabnega omrežja facebook razmišljati, v kakšnem razmerju so naši osebni fotografski albumi, števec prijateljev, napovedi analitikov, da bo podjetje po vstopu na borzo prihodnje leto vredno več kot sto milijard dolarjev, in podatek, da je bila med zgodnjimi vlagatelji tudi ameriška varnostna agencija Cia.

Naša nevednost je razumljiva, vendar ni nedolžna, je prepričan Lanier. Poznavanje kompleksnega prepleta tehnologije in družbe je edino orožje, s katerim lahko odločimo, ali bomo mi uporabljali tehnologijo ali bo tehnologija uporabljala nas.
Le časa za to odločitev imamo vse manj - če je danes sploh še mogoča.

Zgodovina sprememb…

Tear_DR0P ::

errrrm - veliki zagovornik avtorskih pravic - kdo je pa vas učil citirati? sej lepo da si navedel avtorja, ampak ne citirat celotnega besedila no. pa ne ga trgat iz konteksta - ni lepo.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

digitalcek ::

Toliko sem našel na spletu. Nič nisem dodal, biti nič odvzel.

Tvoja pripomba NI umestna. Diskvalifikacija Ni uspela.
Se mi zdi, da si eden tistih, ki dobijo brezplačno notesnik in 200 evrov mesečno. Da težijo in trolajo!

bluefish ::

Torej, novica govori o ukinitvi anonimnosti. Zakaj se torej tu predstavljaš pod vzdevkom in si posledično kontradiktoren samemu sebi?

Phantomeye ::

digitalcek je izjavil:

Phantomeye je izjavil:

Ja, res se zaradi spletnega ustrahovanja ubije kar nekaj mladih.
Ampak številka mladih, ki se ubije zaradi ustrahovanja v RESNIČNEM ŽIVLJENJU je 3X [ne vem koliko je dejanska cifra, je pa večja od žrtev povezanih z internetom, da se ne bo kdo obešal na moje besede] večja.


Ali ni škoda vsake mlade osebe, ki položi roko nase? Tako smo vsaj mislili in govorili 25 let nazaj, čeprav ni šlo za naše otroke.

Ali ni škoda tistih treh mladih (jih je pa najbrž letno vsaj 30), ki položijo roko nase zaradi žalitev in diskreditacij, ki jih fašejo po spletu?

Kolateralna škoda spleta? Primerjava z avti in prometnimi nesrečami? JAPAJADE!

Popolnoma preprečit žaljenje, pa ne bo mrtvih. Kakorkoli preprečit. Magari odklop (za barabe ne more biti demokracije, ali pa naj jo bo le za ščepec)!
Ne pa futrat račune provajderjev!


Neverjetno kako se znaš izognit odgovoru. Povedal sem ti, da je število mladih, ki položijo nase roko zaradi ustrahovanj v RESNIČNEM življenju VEČJE od mladih, ki jih je do tega spravilo ustrahovanje NA INTERNETU, ker ljudje, v nasprotju s tvojimi trditvami in pričakovanji(!!!), takšna ustrahovanja ignorirajo in jim ne pride na pamet, da bi trpečim pomagal.

Ce ze trdis, da je anonimnost kriva. Zakaj potem ne bi raje najprej poskrbeli za tiste, ki niso anonimni in delajo grehe v resničnem življenju?
Najlažje je ignorirat tiste, ki niso anonimni kljub svinjarijam, anonimnim pa itak nic ne moremo, ker so anonimni, ANE?

Ampak ti me preprosto citiraš in napišeš popolnoma isto bedarijo. Kot, da ne znaš brat.

Vitez ::

digitalcek je izjavil:

Mesar je izjavil:

V tem primeru dajmo še TV ukniti, pa telefone, pa p0rn, pa avte... pa gremo nazaj v jame.


Zelo zanimivo je, da so vam ukinili:
- približno primerljive zahodnoevropske plače
- odpravnine (če še niso pa še bodo)
- plačano malico (če še niso pa še bodo)
- povrnjene stroške vožnje (če še niso pa še bodo)
- 182-urno mesečno obremenitev (če še niso pa še bodo, saj Kitajci delajo mesečno po 400 ur, vi pa mnogi 200-250 ur za 600-800 evrov)

Za kompenzacijo za vaše vsak mesec malce slabše življenje pa so vam dali mobilno telefonijo, avte, ki peljejo 280 km/uro, splet, guglanje in socialne mreže. In ste nekateri s tem "darilom" popolnoma zadovoljni, celo tako navdušeni, da sploh ne vidite slabih strani spleta.

SLEPCI bi bila verjetno preblaga beseda...


S tem se moram popolnoma strinjat.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Britanci občutljivi na spletne nergače

Oddelek: Novice / NWO
328572 (7024) SkipEU
»

Policija: do podatkov smo prišli vedno in tudi prišli bomo (2)

Oddelek: Novice / NWO
2316140 (13993) retsom
»

GoDaddy napaden

Oddelek: Novice / Varnost
278720 (6400) Mesar
»

Twitter uresničil napovedi, močno zaostril pogoje za uporabo platforme

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
115607 (4078) Jst
»

NBC-jeva polomija z olimpijskimi igrami

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
138492 (6964) Enron x86

Več podobnih tem