Iskanje službe

Ljudi z uporabnim znanjem je vedno manj, kot je delovnih mest za njih.

Glede maherjev pa jih trenutno primankuje, zelo. Govorim iz lastnih izkusenj

Seveda ko gres na razgovor, pa za plačo vprašaš, se lahka pa sam zjokaš.

Samo časa imaš vedno kakšnih 16 do 18 ur na dan, denarja pa ponavadi nimaš v izobilju.

Malo nesmiselno je reči, da ne boš delal projekta, ker bi te tvoj čas stal 10k eur in si tega ne moreš privoščiti.

Seveda ko gres na razgovor, pa za plačo vprašaš, se lahka pa sam zjokaš.

Zato pa plačo poveš.

@amigo_no1
Jaz bi zacel iskanje s slovenskimi visoko tehnoloskimi podjetji, ce te ne zanima ustanovitev svojega podjetja. Tam se, da ponavadi zmeniti, da je placa sorazmerna ucinku.

@Mufasa
Nasi narovoslovni faksi (za druge ne vem) so primerljivi s tistimi na Skotskem, Irskem in Svedskem. S tem, da na Irskem (slucajno poznam situacijo bolj podrobno) imas za delo priblizno toliko sans kot v Sloveniji trenutno.

Mufasa je 22. avg 2012 ob 13:10 izjavil:

Aljaz1980 je 22. avg 2012 ob 12:43 izjavil:

Ljudi z uporabnim znanjem je vedno manj, kot je delovnih mest za njih.

Glede maherjev pa jih trenutno primankuje, zelo. Govorim iz lastnih izkusenj

Seveda ko gres na razgovor, pa za plačo vprašaš, se lahka pa sam zjokaš.

Dejansko z diplomo se ti splaca pogledat kje po evropi je se brezplacni masters/doc studij ala Scotland/Ireland/Sweden in gres tja se naprej izobrazevat (+ stipendij v teh drzavah je kolikorhoces, malo delo je tudi stimulirano), ker nasi faksi so podn, plus na ostalih @normalnih@ imas ves cas stik z industrijo kar je tudi bit faksa za vse, razen za nase ezoterike, kjer se folk uci tisto kar profesorji znajo izpred 30 let.

Nevem zakaj ravno slovenci, ki so uspeli v akedemskih vodah v tujini( univerze tipa Berkeleya, Stanforda) se ne strinjajo s tabo glede kvalitete naših fakultet.

Masovno pošiljanje generičnih prošenj ni ravno optimalno.

Gladi je 22. avg 2012 ob 14:08 izjavil:

Mufasa je 22. avg 2012 ob 13:10 izjavil:

Aljaz1980 je 22. avg 2012 ob 12:43 izjavil:

Ljudi z uporabnim znanjem je vedno manj, kot je delovnih mest za njih.

Glede maherjev pa jih trenutno primankuje, zelo. Govorim iz lastnih izkusenj

Seveda ko gres na razgovor, pa za plačo vprašaš, se lahka pa sam zjokaš.

Dejansko z diplomo se ti splaca pogledat kje po evropi je se brezplacni masters/doc studij ala Scotland/Ireland/Sweden in gres tja se naprej izobrazevat (+ stipendij v teh drzavah je kolikorhoces, malo delo je tudi stimulirano), ker nasi faksi so podn, plus na ostalih @normalnih@ imas ves cas stik z industrijo kar je tudi bit faksa za vse, razen za nase ezoterike, kjer se folk uci tisto kar profesorji znajo izpred 30 let.

Nevem zakaj ravno slovenci, ki so uspeli v akedemskih vodah v tujini( univerze tipa Berkeleya, Stanforda) se ne strinjajo s tabo glede kvalitete naših fakultet.

Ja, tam so ostal samo zato, da te spravijo v protislovje.

Predvsem stika z industrijo je blizu 0. Vecina se vrti okoli kvazi EU projektov ki so lih toliko baloncek kot gre dobro Franciji, Nemciji trenutno. Precej larpurlartizma, ceprov so fancy imena in zanimivo delo.

Pri nas so diplome in teze kar javno dostopne, na @resnih@ faksih so narocene z strani podjetij in zato tudi ne splosno javne.

Za razpisana delovna mesta mi manjkajo izkušnje in določena specifična znanja.

Nisi edini. Ne preveč resno jemati vseh zahtev.

Vzemi si čas, pogooglaj firmo, pogooglaj kdo bo dobil tvojo prijavo in napiši personalizirano prijavo. Če nimaš izkušenj to točko preskoči. Predstavi svoje pozitivne lastnosti, povej, da si priden študent, da si na faxu delal s tem in tem softverom (če ga firma uporablja oz. je dosti možnosti, da kaj takega uporabljajo). Ne lagat, lahko se pa optimistično in samozavestno predstaviš.

Pa preberi si prej kak članek o prodaji. Cilj tvoje prijave je, da prideš na razgovor, ko te povabijo boš že naprej tuhtal.

Dejstvo je, da večina pošilja zelo dolgočasne in slabe prijave oz. prošnje. Že samo s tem, da se malo bolj kreativno predstaviš dobiš nek edge pred ostalimi.

Sba je 22. avg 2012 ob 14:36 izjavil:

Izkušenj nimam, iščem pa službo v kateri bi jih dobil, za začetek lahko tudi preko študenca.

Jup, same here. Je pa jeba kot je nekdo višje rekel da zaposlijo sam sorodnike -.-

Smurf je 22. avg 2012 ob 14:13 izjavil:

DOOM_er je 22. avg 2012 ob 14:08 izjavil:

Vitez je 22. avg 2012 ob 08:22 izjavil:

Verjetno ima večina tega folka, ki več let išče šiht, kak blazno uporaben družbosloven faks narejen. Kaj ima država s tem, če folk rine na FDV?

Drugače pa vsak dobi šiht, če res hoče delat, recimo lahko takoj greš za varnostnika, samo raje je folk na socialki pa joka.

oh, sam sem študent elektrotehnike, na faksu mi gre zelo dobro, poslal sem 20 prošenj dobil nisem niti enega odgovora, na koncu sem dobil preko vez v LTH v ljubljani v proizvodnji. Ko sem klical naokoli kaj je s prošnjami, ja mi zaposljujemo samo sorodnike naših zaposlenih. Pa tolko kolko nas manka elektrotehnikov baje, šihti ležijo povsod. Malo morgen, brez vez nimaš kej čačkat oziroma zelo težko.

Napisi kaj vec. Ker letnik si, ali si bolonjski ali stari program (UNI, VSS), Ljubljana ali Maribor, smer, povprecje, pa ali imas ze kaksne izkusnje. Mogoce ti lahko dam kaksen nasvet.

zdaj grem v tretji letnik (upam) VSŠ programa, smer avtomatika, na ljubljanski fakulteti, bolonjski program. Povprečje je tam okoli 9, prvi letnik je bil 9.33, izkušenj konkretno s področja elektrotehnike nimam, razen tega ko sem delal v proizvodnji tiskanih vezij. Drugače sem od 15 leta vsako poletje delal, večji del različne proizvodnje, varstvo otrok v vrtcu, arheološka izkopavnja, tehnična pomoč pri enem izmed operaterjev interneta. Zdaj sem star 23 let tako da mi delovnih navad ne manjka.

DOOM_er je 22. avg 2012 ob 16:23 izjavil:

zdaj grem v tretji letnik (upam) VSŠ programa, smer avtomatika, na ljubljanski fakulteti, bolonjski program. Povprečje je tam okoli 9, prvi letnik je bil 9.33, izkušenj konkretno s področja elektrotehnike nimam, razen tega ko sem delal v proizvodnji tiskanih vezij. Drugače sem od 15 leta vsako poletje delal, večji del različne proizvodnje, varstvo otrok v vrtcu, arheološka izkopavnja, tehnična pomoč pri enem izmed operaterjev interneta. Zdaj sem star 23 let tako da mi delovnih navad ne manjka.

Heh, ravno avtomatiko poznam najbolje na tem faksu :).
Ce ti gre faks dobro in ti ni muka bi ti predlagal, da probas se bolonjski magisterski studij (kaksen je prehod iz VSS na bolonjski magisterij ne vem, ampak sem preprican, da se da).
Ali te je do sedaj kaksna stvar posebej zanimala na faksu (verjetno veliko opcije se nisi imel, ker si komaj 2. letnik) ali pa kaj kar nisi imel na faksu? Jaz ti najbolj priporocam, da zacnes delati na znanju programiranja, ker ti bo povsod prisel prav (na avtomatiki se temu zelo tezko izognes). Ce znas solidno programirati in si zraven se elektrotehnik si na trgu car.

Ena izmed moznosti je, da se oglasis v kaksnem laboratoriju od avtomatike in vprasas, ce imajo kaj na voljo za delat. Te bodo zelo veseli. Sicer placano na zacetku ne bo, ampak bos dobil prve izkusnje, delal bos nekaj zanimivega, hkrati pa bos dobil poznanstva z asistenti in profesorji, ki ti v prihodnosti lahko kje priporocajo ali pa sami povabijo k projektu. Zdej, ce bos ostal na studiju se dodatni 2 leti bos imel za te stvari vec casa.

Druga moznost je recimo kiberpipa, tudi tam imajo veliko projektov in iscejo prostovoljce. Ti jim pomagas, v zameno pa dobis izkusnje, reference in poznanstva.

Povej kaj si mislis o teh dveh opcijah in povej se kaj te veseli, pa bom potem poskusil se kaj dodati.

In potem bo naredil magisterij, pa spet ne bo dobil službe, ker firme rabijo kvečjemu inženirje, magisterij pa takoj implicira visoka pričakovanja glede mezde.

Takointako pa zgolj z magisterijem v žepu ne bo mogel biti konkurenčen inženirju z 10+ leti prakse.

Pregloboko se mi zdi, da je pri nas zasidrana miselnost, da mora biti plača primerna izobrazbi, ne pa delu, ki ga opravljaš.
Privatnemu sektorju je to še nekako jasno, bolj redko pa kandidatom, ki iščejo zaposlitev.
Ko pa pogledaš v državni sektor, je pa konec z vsako logiko in vsi pričakujejo plačilo po papirjih, ki jih nosijo v žepih in ne po papirjih, ki so jih med šihtom preložili.

Magisterij bi moral biti teoretična nadgradnja praktičnega dela v podjetju in edino v takem kontekstu ima dejanski smisel. Teoretikov je že brez magisterija dovolj, gospodarstvo potrebuje praktike, ki so se pripravljeni izobraževati.

Če kot inženir rabiš dve leti, da najdeš službo - koliko časa potrebuješ, da jo najdeš z magisterijem brez delovnih izkušenj?

Seveda se lahko nekdo posveti tudi izključno raziskovalni dejavnosti in se drži strogega okvira univerz in inštitutov, za cilj pa si zada mesto profesorja. Vendar se je treba pri tem zavedati, da do tega cilja pride le eden na x tisoč diplomantov, pa še to ponavadi po dolgoletnem čakanju da se kakšen profesor upokoji.

V obzir je treba tudi vzeti, da leta tečejo, lahko se 'zgodi' družina, treba je začeti tudi konkretno služiti da preživiš družino. Akademski načrti lahko tako čez noč splavajo po vodi, če nimaš močnega zaledja.

Neprestano poslušamo, da univerzam manjka povezava z gospodarstvom. Morda se je ta vez dokončno izgubila, ko so omogočili podiplomski študij brez redne zaposlitve? Če bi se lahko na podiplomski študij vpisal šele po 2-5 letih zaposlitve v stroki, bi to univerze bistveno bolj približalo gospodarstvu, saj bi vsak na univerzo prinesel probleme iz realnega življenja in se tam učil, kako jih uspešno rešiti.

DOOM_er je 22. avg 2012 ob 16:51 izjavil:

razmišljam o nadaljevanju študija na FRI-ju, posebno me zanima numerično modeliranje v Matlabu ( razna polja in podobne stvari, matematika v glavnem ), ter programiranje, zato tudi nameravam nadaljevati na FRI ali pa robotika na FE

Evo moje profesionalno podrocje je ravno neka zmes matematike, fizike, elektrotehnike in racunalnistva.

Jaz ti svetujem, da nadaljujes studij na FE in sicer zato, ker bos imel vecji povdarek na modeliranju (in nekoliko vec na matematiki, vec bos operiral z matrikami in diferencialnimi enacbami itd. kot na FRI-ju) ob tem pa najdes kaksen realen projekt (faks, kiberpipa, kaksna firma), kjer bos pilil programiranje. Zakaj? Preprosto, ker je dosti lazje na svoje ucit programiranja kot modeliranja/matematiko itd. Magisterij iz FE/FRI pa je nakoncu enakovreden (eden ti ne bo odprl vec vrat kot drugi, tako da je predvsem vazno kaj bos povlekel iz studija).

Glede Matlaba, je super, sploh za modeliranje, ampak pri nas se uporablja bolj kot ne samo na akademskem podrocju, tako da ti svetujem, da se zraven naucis vsaj se en programerski jezik (c++, c#, java, python vseeno keri).

Ce bos na koncu magisterija, dejansko poznal matematiko, ki jo ucijo na faksu (in se je ne ucil samo nekaj na pamet), solidno poznavanje enega programskega jezika + matlaba(katerega se na avtomatiki kar dosti forsira, tako da se ga lahko naucis dovolj zgolj z vestnim sledenjem vaj) in da bos imel za pokazati projekt ali dva, ne bi smel imeti problemov najti sluzbe.

Rekel bom to kar sem poudaril že prej, vsi bi radi imeli ljudi, ki praktično znajo stvari realizirat, plačali bi jih pa sramotno.
Za tiste ki študirajo na elektro smeri.

Po izobrazbi sem Inženir elektrotehnike. Mojo prva zaposlitev sem dobil v podjetju, ki se je ukvarjalo s solarnim elektrarnam in proizvodnjo sončnih celic. Zaposlili so me na delovno mesto oglednika, zakaj so iskal inženirje mi ni jasno, saj je delo zahtevalo poznavanje offica, poznavanje osnov matematike in kotnih funkcij, ter da si znal meriti. Ok seveda je tukaj tudi natančnost, ampak ničesar kar nebi mogel narediti nekdo s srednjo šolo.
Prva zaposlitev ni trajala dolgo(2 meseca), saj se nažalost nism razumel s sodelavci. Lahko pa povem informativno, da sem službo iskal 6 mesecev. Plača je bila prvi mesec 900€, drugi pa malce čez 1000€(Celjska regija - torej dokaj lepa plača, še posebej za začetnika).

Sicer sem imel delovne navade že odprej, ampak sem bil preveč naiven (tudi pri nekaterih razgovorih, ampak vidiš šele kasneje z kilometrino kakšne si ga sral). Ampak dobra lekcija in dovzemam celotno izkušnjo kot pozitivno. Je pa res še nekaj, ko prideš iz šole je dobro se čimprej na realna tla postavit. Ker te v šoli kar lepo napumpajo kako je tehnična šola superiorna, kako bo lahko službo dobit, pa kako boš lepo 2k služil če boš programer itd. No saj te danes povsod, res da smo vsi vedeli na tehničnih smereh, da bo zaposlitev lažje dobiti. Pa situacija ni tako rožnata.

No drugo (trenutno) zaposlitev sem dobil v 3 mesecih. Sicer za minimalno plačo, ampak glede na to da sem se zavedal, da nimam izkušenj, mi to ni predstavljalo problema. Opravljam delo vzdrževalca, samo delo se mi ne zdi nizkotno. Res pa, da mi je nekje v 6 mesecu zaposlitve začelo znanje stagnirat, zdaj sicer iščem novo zaposlitev, pa ne zgleda nič kaj dobro. Navsezadnje pa v prostem času realiziram projekte, kjer se veliko naučim in imaš celo nekaj za pokazat.


Menim osebno da za fail v našem šolstvu so krivi trije vzroki:
- Nezainterisiranost/pasivnost študentov in pa "bomo že nekako" odnos do študija
Posledica je da profesorji prilagodijo program, oziroma če se jebe študentom se začne še profesorju.
Kratko potegnejo Študentje ki bi se dejansko kaj radi naučili. Saj se snov obranava hitro ali pa počasi zaradi večine, ki se ji nič ne da. Na koncu pa še celo krajšo potegnejo kot nekdo ki se trudi, no vsaj pri ocenah. Sem pa imel srečo potem srečati nekaj teh pacientov v službi in je situacija žalostna.

- Premali poudarek na praksi.
Bil bi veliko bolj vesel če bi imeli več vaj med opravljanjem študija, še posebej ko pride do programiranja.

- Na večini faksov so profesorji ki nimajo stika z realnim sektorjem ali pa ga nikoli niso imeli. In ti profesorji te naj bi pripravili za delo v realnem sektorju? Bok ne daj, da bi takšnemu profesorju prišlo na misel delo izven pisarne ali pa, da bi se slučajno zapackal.
Na srečo na naši višji je bila večina profesorjev iz realnega sektorja ali pa so bili samo honorarno zaposleni z redno zapolitvijo v bližnjih podjetjih.

Jaz pa sem se odločil ga grem letos v absolventa in lepo počasi končam faks. Seveda nimam pojma o stvareh ki se tam učimo, ampak očitno bom naredil.
Če se do takrat stanje v sloveniji ne izboljša bom se vpisal na magisterij in tam študiral 2 leti pa še absolventa. Ko bom končal bom najverjetneje imel 28 let in nobenih izkušenj.
Pa me boli k, sej večini tut ne gre nič boljše in delajo na istem principu, ker se nč drugega ne splača. Če bo država nas jeb*la v glavo jo bomo pa še mi nazaj dokler bo dodiplomc in podiplomc zastonj.

Med tem časom pa se bom pač neki sam učil al pa pač užival v življenju kuk se bo dalo. Nimam nč za zgubit, ker nič nimam tak da...

Pa seveda bo na koncu drzava kriva, da ne bo imel sluzbe.

O tej mentaliteti govorim.

V večini primerov se ne moreš kej dost pogajat, tisto ko te pa sprašujejo kolk plače bi imel je pa vseeno če rečeš 5 EUR al pa 1000 EUR.

To, da se ne moreš pogajati je največja zabloda sploh. O VSEM se da pogajati.

Kolektivna pogodba ne določa tvojega izplačila. Tudi, če je slučajno v njej določena bruto plača imaš možnost stimulacij in dodatkov.

m0LN4r je 23. avg 2012 ob 10:51 izjavil:

Če bo država nas jeb*la v glavo jo bomo pa še mi nazaj dokler bo dodiplomc in podiplomc zastonj.

Lol sej s tem ne jebeš države ampak državljane :P
Sicer pa get off your ass pa naredi kej da boš dobil službo
ni to več juga ko država vsem rihta job na pladnju

si na kakem useless faksu slučajno?

Mufasa je 22. avg 2012 ob 08:30 izjavil:

> Odvisen kaj znas a ne? Jaz ne bi nikoli delal za 1000 EUR place, ker mi ni treba.

To pa je invaliden argument, razn ce si 1) zadel na lotu 2) dedic po poklicu 3) naredil z kurcom kariero

Matr ti pa imaš cvetke ni mi trba delat za 1000eur plače. Moja ženska bi se šla šolat dalje, glede na to da je ekonomistka ampak od kod naj midva, ko imava stroškov na mesec za cca 1000eur ( podnajemniški flet) da plačama 3000 eur šolnine za en letnik. Za mene bi blo isto. če si se pa ti bogat rodil z 500 mio Eur na računu pa svaka čast da ti ni treba delat za 1000. Če ti je pa to premal dnarja na mesec si pa še tisto ne zaslužiš kolikorkoli že dobiš. ( kter z malim zadovoln ni velikega vredn ni-star pregovor)..

Nisem glih na neuporabnem faksu (FERI) temveč na neuporabnem programu, ki ga je sestavila naša država, ki misli, da bo v treh letih izobrazila koristen kader.
Program je tako slabo narjen da sama žalost. Pohvala izjemam, ki se kljub temu izkažejo v realnem svetu.

Večina sošolcev dela faks samo zaradi papirja, ker majo službe že vnaprej zmenjene preko atija al strica itd. In bo na koncu delal neki čist tretjega sam da bo mel diplomo. Ostali pa smo šli študirat da bi se kaj naučili. Naučili smo se le to, kako narediš predmet z čim manj truda. Prakse ni. Lahko maš prakso v osnovni in ti jo podpišejo, da si 3 mesce kartuše menjaval v tiskalniku.

Nekateri predmeti na faksu so tako nekoristni, da sploh nevem zakaj obstajajo. Največja bedarija pa je izbira smeri v zadnjem semestru, ki traja 5 mescev realno.
Kaj pa boš izbiral neko smer z azadnjih 5 mescev. Dva od pet predmetov so pa enaki med smermi. Bolje rečeno to niso smeri. To je ena smer kjer si lahko sestaviš predmetnik ostale maš tako ali tako enake. Druga bedarija je, da piše da si lahko izbereš bilokateri predmet z UNI-MB. Nato pa te opozorijo, da lahko samo vs izbira iz vs. Sem htel imeti recimo predmete z drugega faksa, ki bi me zelo zanimali oz. druge smeri, ampak nisem mogel izbrat, ker sem VS. Na drugih faksih so pa vsi programi UNI. Krnekaj.

Bil sem na smeri (kjer smo bili trije), kjer nas je blo pri enem predmetu pet, pri naslednjem trije, pri tretjem pa samo dva, ker ta tretji ni hodil. Mislim kako vzdušje. Pridemo na predavanje in prof. reče da se mu ne da z dvema ukvarjat in tako smo predmet izvajali mentorsko.

Prvi mesec so prof. oz. asist. mislili, da se predavanja in vaje ne bodo izvajala redno, ker nas je premalo. Nato je prišlo obvestilo iz referata, da se izvaja. Torej ostalo nam je 4 realnih mesecev. Kaj boš v štirih mescih naredil z 2/3 ljudmi pri predmetu še asist. in prof. ni bilo jasno.

Dejasnko so bili tisti predmeti, ki se niso oz. so se bolj malo izvajala bila najbolj zanimiva, ampak kaj pa bom, če nas je malo in program ni bil sestavljen za to. Nemorem hvalit države, če imamo tako šolstvo. Pravtako ne morem hvalit svojega znanja, saj mi ga tudi niso pokazali.

Na celotnem faksu sem imel 3 zelo kvalitetne profesorje, kjer mi je bilo zanimivo in sem si zapomnil tudi tiste stvari, katere sem mislil da nebom. Ostali so bli odveč. Država nas jebe v glavo stem, da nam priporoča študij, dobimo pa tako nekvaliteto.

amigo_no1 je 23. avg 2012 ob 11:14 izjavil:

Si kdaj delal preko kolektivne ?
V RL dobiš tisto kot piše notri in niti centa več.

Daj pokaži kolektivno pogodbo, ki zapoveduje max plačo, ki jo uslužbenec lahko prejme (z izjemo javnega sektroja). To če se ti nisi sposoben spogajat za več kot minimum, ki je določen v kolektivni ne pomeni, da nihče drug ne more imet višje plače.

St235 je 23. avg 2012 ob 12:33 izjavil:

To če se ti nisi sposoben spogajat za več kot minimum, ki je določen v kolektivni ne pomeni, da nihče drug ne more imet višje plače.

Da bi se lahko pogajal, moraš imeti neko realno osnovo, pa še potem ti lahko potencialni delodajalec reče "žal ste za nas previsoko kvalificirani".

Pogajati se zagotovo da o vsem, ne le o plači, tudi o tem, kakšen razgled želiš iz pisarne, pa kako dolge noge naj ima tvoja tajnica, vendar moraš na drugi strani tudi ti imeti nekaj za ponuditi, kar podjetje potrebuje in je to tudi pripravljeno plačati po željeni ceni.

Sploh pa ni pogajanje, če pride mulc iz šole v firmo in tam začne razlagati " za manj kot toliko, se mi ne splača delati". V 99,99% primerov bo pogajanje s tem zaključeno.

Koneckoncev se moraš znati postaviti tudi v kožo delodajalca, da bi lahko realno ocenil kakšne imaš možnosti in v katerem okviru se sploh lahko pogajaš, da te ne bo predčasno postavil pred vrata in izbral drugega kandidata, ki ne bo tako zahteven.

amigo_no1 je 23. avg 2012 ob 12:46 izjavil:

Koliko takih v realnem sektorju poznaš, ki imajo višjo plačo kot je določena v kolektivni pogodbi ?

Če ne govorimo o tipični 'proizvodnji' (tudi programiranje je neke vrste proizvodnja!) ali servisu/režiji, potem se najde kar dosti individualnih pogodb.

Žal pa te ne nudijo vedno bistveno boljše pogoje kot kolektivna pogodba.

Drugače pa se bomo morali pri nas navaditi na to, da kot začetnik ne moreš pričakovati več kot minimum, tudi če si fakulteto končal s povprečjem 10.0. Edina prednost take ocene je to, da hitreje najdeš službo, oz. lahko celo izbiraš, kje bi se zaposlil (če nisi ravno diplomiral na smeri, ki jo nihče ne potrebuje).

Pogajanje za dodatne bonuse pride kasneje, ko si delodajalcu že dokazal svojo vrednost in te ne bo želel izgubiti. Toda tudi tu ne smeš prenapeti loka, sicer ti lahko odvrne 'pa pojdi drugam, če te bodo bolje plačali'. Tržne razmere pač.