Se še komu zdi, da svet postaja vedno bolj žalosten v splošnem pogledu?

A nisi nč vesel k je človeštvo odkrilo cepivo za črne koze in zdaj praktično ne moreš več zboleti za njimi?

salex je 12. maj 2012 ob 19:10 izjavil:

Vedno starejši, ko postajam vedno bolj žalosten se mi svet zdi, sem to mogoče jaz ali je dejansko tako?

Čisto možno je, da si ti. Saj si kdaj opazil namrgodene starejše sosede in sorodnike, ki bentijo nad vsem?

... in kljub temu so bili nekoč radoživi otroci.


Samo pravim.

Zaradi večje naklade/gledanosti. Afere, ropi, nesreče se bolje prodajajo kot recimo hitrostno tekmovanje klekljaric.

Matako je 12. maj 2012 ob 19:27 izjavil:

... in kljub temu so bili nekoč radoživi otroci.

No. Kako veš?

Kaj točno je fu*ked?

Tistih, ki nimajo za jest praktično ni (v Sloveniji). Disposable incoma je vedno več, tehnološki napredek je izjemno hiter in ponuja rešitve za probleme, ki so še pred kratkim veljali za nerešljive, zdravstvo napreduje...

Res mamo zajebano življenje, odločiti se moramo ali bomo v prenosniku vzeli i5 ali i7 procesor. Pa težko se je odločiti med 42 LCD ali 50" plazmo, pa med tem, ali gremo na počitnice na Krk ali mogoče na all inclusive v kakšno bolj eksotično državo za manj kot znaša povprečna plača.

Ja, svet se res podira.

Z leti tudi dobimo več odgovornosti in kar naenkrat je konec šale.

Vedno starejši, ko postajam vedno bolj žalosten se mi svet zdi, sem to mogoče jaz ali je dejansko tako?

Je tko.
To je najbl posledica bukovih hribovcev.

Zato ker smo zabluzili. Enostavno rabimo šokantnost, nadpovprečnost in ekskluzivnost, da nas zadeve zrajcajo in zadovoljijo. Verjetno je glavni vzrok v tem, da smo se podredili miselnosti nikoli potešenega potrošnika, ki mora imeti zaradi nekega "splošnega" prepričanja in standarda to in on in še tretje, čeprav vsega tega dejansko ne potrebuje. Zaradi tega vse svoje sile napenjamo za pridobivanje te in one stvari, ki nam je trenutno malik in brez katere pa res ne bomo zmogli biti srečni. In ker smo danes o vsem tem veliko, veliko bolje informirani, je teh stvari nenadoma tudi vedno več in več. Toda kaj se zgodi, ko potešimo svojo potrebo? Nič. Dobimo svoj šus ki traja kolikor pač traja in nato jovo na novo. Vmes se pa nam zgodi življenje. In ko to spoznamo smo zares nesrečni. In zaradi svoje "nesreče" in predvsem pasivnosti iščemo druge "sotrpeče" v slabih novicah, nesrečah in katastrofah. A vedno je še čas, da spremenimo obnašanje in morda kaj spremenimo. V bistvu se moram zazreti nazaj in ugotoviti kaj se mi zdi, da me je v preteklosti osrečevalo. V večini primerov, v mojem pa zagotovo, so to lepi trenutki preživeti s prijatelji, starši in mojo družino. Ko to zares spoznam in sprejmem, mi bo lažje spremeniti in drugače zastaviti cilje v smeri osrečevanja drugih kajti le to v največji meri osrečuje mene samega. Največja sreča je zagotovo v tem, da osrečujem druge ne glede na to ali mi bodo le ti to tudi vrnili.

Meni do sreče ne manjka popolnoma nič.

IceIceBaby, teb se iz letala vidi, da si materialist. Verjetno mi ni treba na široko razlagat, zakaj?

Bi vseeno prosil, če mi razložiš.

Pa kaj od napisanega ne drži? Praktično vsi merljivi faktorji kažejo, da nam gre danes precej boljše kot kadarkoli prej.

Ekonomska kriza je, čeprav nekateri tega direktno ne občutimo, kriminal v slo se je v zadnjih 20 letih močno povečal, bolezni je vedno več, predvsem mentalnih. Sicer se pa cela družba seli v kiber svet. 30 let nazaj so ljudje posedali pred hišo in se družili (govorim o manjših mestih, za LJ ne vem), zdaj imajo FB. Še eno zanimivo branje iz današnjega dela.

kriminal v slo se je v zadnjih 20 letih močno povečal, bolezni je vedno več, predvsem mentalnih.

Link?

salex je 12. maj 2012 ob 19:10 izjavil:

Vedno starejši, ko postajam vedno bolj žalosten se mi svet zdi, sem to mogoče jaz ali je dejansko tako?

Ne.

Poznam stanje zadnjih 25 let recimo (toliko časa se zavedam kaj se dogaja na svetu), pa je danes praktično vse boljše, kot je bilo. Zrak je bolj čist, manj časa je treba delati za preživetje, več bolezni je ozdravljivih, na cesti je manj mrtvih, veliko lažje ostanem v stiku s kolegi in družino, veliko lažje in ceneje potujem po svetu...

Za zadnjih 40+ let je zadeva podobna, kolikor poslušam svoje starše in stare starše, le, da je napredek še toliko bolj očiten.