Dedovanje - en primer

dela je 14. apr 2012 ob 15:14 izjavil:

Bojan je Micki kupil manjše stanovanje - pod pogojem, da se Marjetko izključi kot dediča pri tem stanovanju (to je zapisano v pogodbi, ki sta jo podpisala Micka in Bojan ter je bila overjena na sodišču, zraven je še zapisano, da ima Micka doživljenjsko pravico do bivanja v tem stanovanju (kar je IMO nesmiselno, ker je na papirju itak lastnica) in da je Bojan v Mickinem imenu plačal za stanovanje, priloženo je nekakšno dokazilo o plačilu, na katerem je zapisano, da je plačala Micka).

Brez natančnega besedila pogodbe bo težko reči kaj več kot čez palec. Pomembno je tudi, kaj je bilo vpisano v zemljiško knjigo.

Sicer "pogodba o vsebini oporoke" oz. o "bodočem" dedovanju ni veljavna (ne glede na morebitno overitev ali sestavo pri sodišču ali notarju.)

dela je 14. apr 2012 ob 15:14 izjavil:

Zdaj se bliža čas, ko Micka ne bo več zmožna skrbeti zase, Bojan se je pa začel spraševati o tem, kakšne komplikacije lahko pričakuje pri pridobitvi stanovanja, ki ga je plačal. Najbolj ga zanima:

1. ali omenjena pogodba sploh kaj velja ali jo zakon (predvsem (Marjetkina) pravica do nujnega dednega deleža) enostavno povozi,

Pogodba, ki jo skleneta dva, proti tretjim (ki niso stranke pogodbe) nima učinka. Če je mama ZK-lastnica, potem je hiša po pravu njena in bo Bojan le stežka dosegel izločitev iz premoženja oz. zapuščine. (Ni pa povsemf nemogoče, ampak to je že onkraj znanih podrobnosti in smiselnega hipotetiziranja.)

2. ali je Bojan kaj na boljšem, če mu Micka stanovanje podari nazaj (kar ne bi bil problem, glede na to, da se oba zavedata, kdo je plačal stanovanje),

3. ali bi Marjetka lahko zahtevala nujni delež, glede na to, da je preko darilne pogodbe že dobila približno 1/3 Mickinega premoženja.

Z darilno pogodbo ni mogoče povsem obiti pravice do nujnega deleža drugih dedičev. Potrebno bo presoditi vrednost, ki bi šla Marjetki, če teh razpolaganj ne bi bilo, in vrednost, ki ji bo šla po teh razpolaganjih. Če bo pridobljena vrednost manjša od njenega nujnega deleža od obračunske vrednosti, potem bo lahko zahtevala vračilo.

Sicer je pa take položaje najbolje urediti z uporabo pravnih institutov, ki so namenjeni ravno takim primerom - odpravi dedičev za časa življenja. Razmerja bi lahko uredila ali s pogodbo o dosmrtnem preživljanju (Bojan bi se zavezal do smrti preživljati Micko, Micka pa bi mu zapustila hišo, a tako da je izročitev odložena do njene smrti - 557. člen Obligacijskega zakonika), ali pa s pogodbo o preužitku (s katero se Mici zaveže na Bojana prenesti lastninsko pravico na svoji hiši, Bojan pa se ji zaveže do smrti nuditi določene dajatve ali storitve, 564. člen OZ).

Nujni delež je, če kaj vem, četrtina, če sta samo dva otroka (polovica od polovice). A Marjetka in Bojan se pa ne marata preveč, ne?

O.

Če se razumeta dovolj dobro, je čisto vseeno, kako je stvar izpeljana. Na zapuščinski razpravi povesta, da je stanovanje od Bojana, oba se podpišeta in to je to.

O.