Kateri router?

Konlov je 2. jun 2015 ob 06:40 izjavil:

Imam telekom vdsl2+ in innbox modem/ruter. Ker je kar nekaj težav z port forwardingom pa malo večji wifi doseg bi, me zanima, kateri ruter priporočate?

Pa da ni prezahtevno za naštimat. TP-Link ima nek model, ki je bil pred kratkim tudi tukaj kot best buy varijanta. Bom moral pa potem na siolu rečt, da bo oni Innbox samo modem in nekako povezat vse skupaj...

SeMiNeSanja je 2. jun 2015 ob 17:56 izjavil:

darkolord je 2. jun 2015 ob 17:13 izjavil:

Ne govorim o radioteleskopu, ampak če je acesspoint boljši, ima tudi boljši sprejemnik (oz. anteno), s katerim lahko z istimi napravami komuniciraš na večji razdalji z enako hitrostjo.

Če imaš ušesa kot lovski pes, boš na dve metrih še razumel, kaj nekdo šepeta. Na 10m razdalje, bo moral govorec že ponavljati izrečene besede, da boš nekaj razumel. Na 50m pa ne boš ničesar več slišal, pa če se govorec še tako ponavlja.

Če v to zgodbo vključiš še kakšen avto, ki se pelje mimo, radijo ki žvrgoli popevko,...., pa bo lahko že na 2m razdalje teško razumeti govorca in se bo moral ta ponavljati.

Popolnoma nič drugače ni pri WiFi-ju. Če bosta oba imela megafon, se bosta super razumela - ampak tudi to ni nujno, če se dereta v prostoru, v katerem grozljivo odmeva.

Všeč mi je super razlaga ki bi jo moral tudi lajik razumet zakaj se gre.

Ali ima to, da imam VDSL 2+ sploh kake veze pri izbiri ruterja. Kaj priporočate?

Konlov je 2. jun 2015 ob 23:22 izjavil:

Ali ima to, da imam VDSL 2+ sploh kake veze pri izbiri ruterja. Kaj priporočate?

Provider ti bo na linijo postavil ustrezen VDSL 2+ modem, na njega pa lahko obesiš katerikoli router, ki ti ustreza.

V primeru, da ti namesto modema provider postavi router, pa moraš od providerja zahtevati, da ga prestavi v 'bridge mode', če boš želela nanj priključiti svoj router in uporabiti njegovo polno funkcionalnost (ven lahko tudi brez tega komuniciraš, zatakne pa se ponavadi pri povezavah od zunaj proti notri).

darkolord je 2. jun 2015 ob 22:18 izjavil:

Če dva komunicirata s svetlobnimi signali, imaš lahko na eni strani reflektor in teleskop, na drugi strani pa nekoga brez optičnih instrumentov in z lučko na mobitelu in bosta lahko komunicirala kilometre stran.

Enako tvoj mobitel ne potrebuje kilovatnega oddajnika za zelo hitro komunikacijo z nekaj kilometrov oddaljeno bazno postajo.

Rahlo pozabljaš, da je precej razlike pri slabljenju 'signala', če govorimo o svetlobi ali radijskih valovih, koneckoncev imaš opravka s popolnoma drugačnimi valovnimi dolžinami.

Drugače pa ti tudi Hubble ne bo pomagal, če imaš 'nekaj kilometrov' proč neko skromno žarnico, nahajaš se pa sredi snežnega meteža ali pa se ti spusti gosta megla.

Če bi zadeva tako krasno laufala, kot jo ti opisuješ, bi sistemi za prenos podatkov s pomočjo laserskega žarka delovali na stotine kilometrov - v praksi pa še celo ta najdražji ne garantirajo delovanja preko 1km - ob ugodnih vremenskih pogojih.

Lahko bi se skliceval npr. na satelitsko TV in druge satelitske komunikacije, kjer sprejemaš signal iz geostacionarnih orbit - kakšnih 35km daleč. Toda ti sateliti oddajajo z močjo okoli 50W! Pa si že kdaj doživel kakšen pošten naliv in opazil, kako je začela slika kockati ali celo popolnoma izginila?

Skratka tvoja teorija o teleskopu in lučki je bolj na nivoju dimnih signalov in morsejeve abecede in nima kaj dosti skupnega z WiFi na 2,4 ali 5 GHz.

Če pa govorimo o mobilni telefoniji, se tudi ne pogovarjamo o 100+Mbps hitrostih komunikacije na 12km, kolikor znaša velikost celice pri 2100Mhz omrežju. Če si kdaj uporabljal mobilni internet, si zagotovo opazil, da hitrost lahko kar hudo variira - do povsem neuporabne za brskanje po internetu.
Malo bolj konkretno: Galaxy S4 oddaja na GSM850 z močjo 1,931W, EDGE850 0,489W, GSM1900 1,664W, LTE od 0,135-0,202W. Istočasno pa Oddaja WiFi zgolj z močjo 21mW (802.11n) do max. 49mW (802.11b). Razlika je menda več kot očitna?

Sicer pa tudi prenosniki ne oddajajo WiFi signal z max. dovoljenimi 100mW, ampak običajno komaj z 1/3 te moči.

Ta bo pa težka, ja. Imamo vdsl2+ 20/5 linijo. Paket tv, telefon in internet. Gor gre računalnik (kabel), 3 androidi, ps3, tablica.

SXT ima kot oddajanja 60°.

pozabil omeniti.. na 70m je bilo testirano z prenosnikom in external wifi adapterjem alfa awus 036 @20DBm. pa je bilo 5Mb/s

darkolord je 3. jun 2015 ob 09:22 izjavil:

Ne vem kaj točno želiš s tem povedati? Praviš da svetloba in wifi ni isto, da gsm in wifi ni isto, sam si dal pa primer o kričanju?

Če imaš boljši AP (oddajni IN sprejemni del), se bodo lahko uporabniki z istimi napravami povezovali na večji razdalji z enako hitrostjo. To drži, tudi če se postaviš na trepalnice.

Povedal sem ti (in malodane narisal), da ne moreš med seboj primerjati različnih tehnologij, ki delujejo na popolnoma različnih valovnih dolžinah in oddajajo z popolnoma drugačno močjo.

AP v EU ne sme oddajati z večjo močjo kot 100mW, česar se sicer nekateri proizvajalci ravno ne držijo, medtem ko imaš druge proizvajalce, ki so pri tem izredno striktni. Tu se potem lahko samo še čara pri antenah, kjer lahko oddajaš na vse strani, ali pa tistih 100mW usmerjaš točno tja, kjer so potrebni.
Torej nimaš ravno megafona, imaš pa tisti starodavni lijak, skozi katerega se dereš v določeno smer. Toliko na oddajniški strani AP-ja.

Na sprejemni strani so možnosti AP-ja še bolj skromne in se zreducirajo na sposobnost antene, ki prestreza signal (in šum). Tipično bo AP lovil iz vseh smeri in tako tudi pobral več šuma iz okolice, samo ojačanje signala pa bo manjše, kot pri uporabi usmerjenih anten, ki tudi poberejo manj šuma iz okolice.

Temu nasproti postaviš prenosnik ali mobitel, ki ima skromno antenco (mala ušesa) in oddaja komaj z 1/3 moči AP-ja. Kot uporabnik boš videl samo tisti del jakosti signala, ki ga dobiš z AP-ja. Ne vidiš pa, s kakšno jakostjo AP sprejema tvoj signal. V praksi ti lahko zaznaš signal AP-ja bistveno dlje, kot lahko AP zazna tvoj signal, pa če ga opremiš s še tako kakovostno usmerjeno anteno (velikimi ušesi). Govorimo tu o standardnih antenah in ne o kakšnih parabolah z 2+m premera!

Seveda se lahko v AP vgrajene antene med seboj bistveno razlikujejo. Na tem področju obstaja kopica patentov, ki izboljšajo karakteristike posameznih AP-jev, vendar tudi te napredne tehnologije nekje pridejo do svoje meje, preko katere preprosto ne gre več, če ne povečaš tudi moč oddajanja na strani odjemalca oz. če ga ne opremiš s kakovostno usmerjeno anteno.

Na internetu imaš cel kup enih primerjav, vendar so vse te primerjave precej subjektivne, saj ne obstaja nek standard, po katerem bi lahko meritve enega ocenjevalca primerjal z meritvami drugega ocenjevalca. Tako boš prebral, da je na testu nek AP komuniciral skozi tri stene, ko pa boš zadevo postavil pri sebi doma, pa ne boš dobil spodobnega signala niti skozi eno steno.

Lahko si priskrbiš 'High-Power' AP, ki oddaja z 1W moči, ki ga bo tvoj mobitel zaznal na 1 km - ampak če bo imel zgolj 3dBi palično antenco, se nanj niti iz 100m razdalje ne boš mogel povezati z mobitelom.
Če pa boš uporabil prenosnik in usb stick z usmerjeno antenco, pa boš lahko krasno komuniciral tudi na 1km.

Daniel je 3. jun 2015 ob 11:24 izjavil:

Sam imam oddajno moč na dostopni točki nastavljeno na 39 mW in vse skupaj priklopljeno na sektorsko anteno 17 dB. Na omrežje lahko brez težav priklopim se telefonom tam nekje do 1 km razdalje. Za kaj več bi moral vmes postaviti kakšno boljšo sprejemno točko.

Dobra usmerjena antena zna delati čudeže, predvsem na prostem. Sicer verjetno na 1km ne dosegaš nevem kakšne hitrosti prenosov, pa predpostavljam da uporabljaš 802.11b na 2.4Ghz?

Konlov je 3. jun 2015 ob 12:20 izjavil:

Ali bo ta za vdsl2+ v redu?

To naj ti pove kdo, ki si ga lasti in ve, ali se obnese, če ima kakšne muhe, če bi ga ponovno kupil, če bi mu ga strela skurila.

Po tem bo pa problem kaj od siolovega trojčka kam priklopit. TV, tel, računalnik... Ali je kje kakšna shema?

SeMiNeSanja je 3. jun 2015 ob 11:30 izjavil:

Daniel je 3. jun 2015 ob 11:24 izjavil:

Sam imam oddajno moč na dostopni točki nastavljeno na 39 mW in vse skupaj priklopljeno na sektorsko anteno 17 dB. Na omrežje lahko brez težav priklopim se telefonom tam nekje do 1 km razdalje. Za kaj več bi moral vmes postaviti kakšno boljšo sprejemno točko.

Dobra usmerjena antena zna delati čudeže, predvsem na prostem. Sicer verjetno na 1km ne dosegaš nevem kakšne hitrosti prenosov, pa predpostavljam da uporabljaš 802.11b na 2.4Ghz?

Vse skupaj je na OpenWRT in nastavljeno na avtomatiko (b/g/n, Ubiquity Bullet), da se zagotovi čimvečja komaptibilnost. Na razdalji 1 km je še moč doseči hitrosti tam nekje do 10 Mbit/s, kar je več kot dovolj za brskanje po spletu. Če bi uporabil vmes še kakšen namenski router predvidevam, da bi dosegel še večje hitrosti.

Seveda. Sicer dobro dela tudi z originalno programsko opremo a raje uporabljam OpenWRT ker imam s tem več možnosti nastavljanja + eno Wifi omrežje gre čez vpn drugam (odprto omrežje Wlan Slovenija), drugo pa gre direkt v moje hišno omrežje.

podvojeno imaš.

c2 itaq.

Sem imel zadnjič en tak primer, ko so zaradi cene (faktor 10) raje vzeli Mikrotik za Accesspoint, namesto naših od proizvajalca požarne pregrade s centralnim upravljanjem na njej.

Potem je pa bilo treba ravno tako vzpostaviti VLAN-e za posamezne SSID-je. Fanta, ki že precej dolgo delata z Mikrotikom sta se tri dni zajebavala, da sta uspela naštimati tiste VLAN-e - če bi čas preračunal v denar, so trikrat preplačali naše accesspointe, na katerih je trivialno vzpostaviti VLANe.

Pa na koncu še vedno nimajo centralnega upravljanja...

Zanimivo, mene pa je pri vsem skupaj najbolj matralo nepoznavanje osnovnih konceptov, ko sem to postavljal pri sebi. Ko sem enkrat približno razumel vlan, bridging, trunking, ... je ostalo zalaufalo: access point z dvema SSIDjema, vsak na svojem VLANu (private + guest) + management VLAN, vse skupaj preko enega kabla na trunk port drugega Mikrotika in od tu dalje na internet. V bistvu sem se zdajle malo zamislil: a tole pri meni sploh dela tako kot je treba ? :)

d.

Recimo, pred meseci sem želel na dveh Mikrotikovih Access Pointih postavit VLAN ter dve ločeni WiFi omrežji (eno za goste, eno za zaposlene) - na Mikrotikovi Wiki strani ter na forumih sem našel 2 fundamentalno različna pristopa, vsak je imel še po dve ali tri izvedenki (odvisno od avtorja), noben pristop pa ni deloval na mojem Routerju. Na koncu sem obupal.

Potem je pa bilo treba ravno tako vzpostaviti VLAN-e za posamezne SSID-je. Fanta, ki že precej dolgo delata z Mikrotikom sta se tri dni zajebavala, da sta uspela naštimati tiste VLAN-e - če bi čas preračunal v denar, so trikrat preplačali naše accesspointe, na katerih je trivialno vzpostaviti VLANe.

Zadeva je skoraj otročje enostavna, če razumeš, kako VLANi delujejo.

Ne predstavljam si, npr., da bi imeli v podjetju glavni router od Mikrotika, nato pa bi od mene zahtevali postavitev VPN povezave s poslovnim partnerjem - potem pa bi si en teden razbijal glavo, katera navodila so prava in zakaj na mojem modelu ne dela opisana procedura.

Jaz si tudi ne predstavljam tega - za IPSEC tunel rabim 5 minut na obeh straneh,

darkolord je 9. jun 2015 ob 09:57 izjavil:

Recimo, pred meseci sem želel na dveh Mikrotikovih Access Pointih postavit VLAN ter dve ločeni WiFi omrežji (eno za goste, eno za zaposlene) - na Mikrotikovi Wiki strani ter na forumih sem našel 2 fundamentalno različna pristopa, vsak je imel še po dve ali tri izvedenki (odvisno od avtorja), noben pristop pa ni deloval na mojem Routerju. Na koncu sem obupal.

Potem je pa bilo treba ravno tako vzpostaviti VLAN-e za posamezne SSID-je. Fanta, ki že precej dolgo delata z Mikrotikom sta se tri dni zajebavala, da sta uspela naštimati tiste VLAN-e - če bi čas preračunal v denar, so trikrat preplačali naše accesspointe, na katerih je trivialno vzpostaviti VLANe.

Zadeva je skoraj otročje enostavna, če razumeš, kako VLANi delujejo.

Zanimivo, da na Ciscotu nisem imel problemov postavit VLAN-ov, na Mikrotiku pa.

Zanimivo, da če je tako trivialno, na Mikrotikovi strani ni mogoče najti spiska treh, štirih, petih ukazov in enega primera, ki univerzalno deluje na različnih Mikrotik napravah. Kolikor sem razbral iz brskanja po forumih, je Mikrotik pred nekaj časa menjal/nadgradil svoje naprave s switch chipi, tako da sploh omogočajo VLAN-e direktno preko switcha. Pred tem je bila edina varianta neko hekanje, da si pač skreiral bridge in dodajal/odvzemal tage na vhodu oz. izhodu. Posledica tega je, da se je v slabi dokumentaciji povzročilo še cel kup zmede, ker ni jasno, za kateri model veljajo katera navodila.

Ne trdim, da je Mikrotik zanič - nasprotno, je zelo zmogljiva zadeva. Trdim, da ima probleme 1.) s slabo dokumentacijo in 2.) s tem, da želi v eni napravi združit preveč funkcij. IOW, routerju želi obesit še layer2 in layer3 switch, ter WiFi funkcije. OK, prav, pa naredite tako, samo imejte, za boga, jasna navodila. DD-WRT ali pa OpenWRT delujeta na miljavžnt modelih, pa se VLAN-i povsod postavljajo enako - če so kakšne specifike, so pa jasno opisane. Saj po eni strani razumem - če želijo, da bi jih kupovali namesto SOHO Linksys, ASUS, TP-Link in podobnih routerčkov, ki vse to ponujajo, morajo tudi oni nudit celoten nabor funkcij v stilu All-in-One.

V Business sektorju je pa ta univerzalnost, skupaj s slabimi navodili, lahko tudi razlog, da pogledaš rajši druge vendorje.

darkolord je 9. jun 2015 ob 09:57 izjavil:

Ne predstavljam si, npr., da bi imeli v podjetju glavni router od Mikrotika, nato pa bi od mene zahtevali postavitev VPN povezave s poslovnim partnerjem - potem pa bi si en teden razbijal glavo, katera navodila so prava in zakaj na mojem modelu ne dela opisana procedura.

Jaz si tudi ne predstavljam tega - za IPSEC tunel rabim 5 minut na obeh straneh,

Krasno. Predlagam, da nehaš bit skrivnosten in objaviš navodila, ki bodo delovala. Jaz bi ti bil zagotovo hvaležen, pa še marsikdo drug. Mene je minilo, ko sem dobesedno več dni porabil za googlanje in testiranje navodil, ki na mojih dveh RB951G-2HnD niso delovala.

darkolord je 9. jun 2015 ob 16:35 izjavil:

Ne vem če lahko temu rečeš "neko hekanje", imaš pač hardverski (pri Mikrotiku že kar nekaj let) in softverski vlan. Slednji nudi več funkcionalnosti (imaš lahko vlane npr. tudi čez interfejse, ki niso porti na switchu, npr. čez PPTP ali čez wifi link), s tem da gre čez CPU. V določenih primerih je smiselna tudi kombinacija obeh.

Tudi ostali mainstream vendorji omogočajo npr. VLAN (trunke) preko WiFi-ja (morda ne na način kot ga ima Mikrotik), tako da nisem prepričan, da je SW CLAN na Mikrotiku zaradi "več funkcionalnosti". Morda prej zato, ker od začetka niso znali naredit boljše (zgolj ugibam). Namreč, en problem poceni (Broadcomovih) switch chipov je tudi ta, da omogočajo samo 16 VLAN-ov, katerih številčne oznake si zaporedno sledijo - npr VLAN 0-15. Zaradi te omejitve smo tudi mi šli na Mikrotik, ki v tistem času že omogočal 4096 VLAN-ov brez omejitve VLAN ID-ja.
S tem, ko so šli pri Mikrotiku na nove Atherosove switch chipe, so verjetno dobili tudi podporo za klasične VLAN-e, t.i. SW VLAN pa je ostanek preteklosti, ki ga seveda še podpirajo, ker ste se Mikrotik mojstri v preteklosti naučili nekaterih trikov, ki so pri drugih vendorjih rešeni drugače.
Problem t.i. SW VLAN-ov je namreč tudi izjemno slaba prepustnost. RISC switch chipi danes omogočajo wire-speed ali pa vsaj near wire-speed performance za posamezen data stream med dvema napravama. In predvsem mnogo hkratnih data streamov na različnih switch portih, brez opazne upočasnitve pretoka. Takoj ko v Switching vključiš CPU (kar Mikrotikov SW VLAN dela), se throughput zmanjša. Več naprav hkrati komunicira, bolj je obremenjen CPU, večji je performance drop. Zato se t.i. SW VLAN-ov izogibamo, v vsakem prilično obremenjenem omrežju, če je le možno. Sploh pa, če imaš na isti napravi na voljo HW VLAN-e oz. VLANe direktno na Switch chipu.

Vsekakor se spet lahko vrneva na problem dokumentacije. Dokler so stvari jasno dokumentirane, mi je vseeno, kakšna imena uporablja nek vendor. Glavno, da se znajdem in lahko naredim tisto, kar si želim. Ko preberem 5 kontradiktornih tutorialov, pa dobim zelo slab občutek.

darkolord je 9. jun 2015 ob 16:35 izjavil:

Trdim, da ima probleme 1.) s slabo dokumentacijo

OK, tukaj se nekako strinjam, čeprav mi je veliko večino stvari uspelo vedno nekako najti.

Ja, ampak to potrjuje mojo tezo, da ima Mikrotik zelooooo položno krivuljo učenja in da - če ga nisi vajen - prihraniš denar z nakupom dražje Cisco naprave, kjer bodo stvari delovale, če boš sledil dobesedno receptu, ki ga najdeš na njihovi uradni strani. Govoriva seveda o trivialnih zadevah, kar VLANi so.

darkolord je 9. jun 2015 ob 16:35 izjavil:

Router brez layer3 po definiciji ne gre skupaj. Switch ima pa itak že praktično vsaka naprava.

Normalno, da Router brez layer3 ne gre skupaj. Nisem govoril o tem. Govoril sem o tem, da Switching po nepotrebnem tiščiš na L3.

darkolord je 9. jun 2015 ob 16:35 izjavil:

DD-WRT ali pa OpenWRT delujeta na miljavžnt modelih, pa se VLAN-i povsod postavljajo enako

A govoriš slučajno o temu? Spreminjanje nekih kriptičnih številk (ki se razlikujejo med modeli) v NVRAMu (pa "don't use the web UI!!!" piše)?

Pri citiranju si prikladno izpustil del, kjer napišem: "če so kakšne specifike, so pa jasno opisane". In ja, govorim o tem, ja. DD-WRT podpira nebroj različnih proizvajalcev, modelov, izvedenk... Jasno je, da se posamezne malenkosti razlikujejo - npr. zaporedne številke portov. Glede na to, da gre za zastonj produkt, mu težko očitaš, da WEB UI ni 100% dodelan. Če že, lahko kvečjemu pohvališ, da imajo zadevo jasno dokumentirano - kar je diametralno nasprotno kot lahko rečeš za Mikrotik. Pravzaprav gredo razvijalcem DD-WRT-ja (in OpenWRT-ja) vse pohvale za njihov trud.

Kot rečeno, mi smo šli na Mikrotik zaradi omejitev Broadcomovih čipov, ki omogočajo zgolj 16 različnih VLAN-ov in še to morajo biti VLAN ID-ji zaporedni. Preden smo šli na Mikrotik sem imel dva Access Pointa na DD-WRT-ju in moram rečt, da je bila konfiguracija precej bolj intuitivna. In spet - če mi kaj ni bilo jasno, sem pogledal na DD-WRT stran in rešil zadevo. Žal podobnega ne morem reči za Mikrotik, pa četudi zraven 100x povem, da gre za zelo zmogljivo žival.

darkolord je 9. jun 2015 ob 16:35 izjavil:

Krasno. Predlagam, da nehaš bit skrivnosten in objaviš navodila, ki bodo delovala.

Kaj te pa konkretno zanima? IPSEC ali kaj drugega?

Saj sem povedal: konkretno me zanima, kako na RB951G-2HnD skonfigurirat (HW) VLAN s trunk portom do routerja, nato pa dva ločena VLAN-a spraviti v dve ločeni WiFi omrežji (en SSID za zaposlene, preko 802.1x avtentikacije, drug SSID za goste).

imagodei je 10. jun 2015 ob 09:37 izjavil:

tako da nisem prepričan, da je SW CLAN na Mikrotiku zaradi "več funkcionalnosti". Morda prej zato, ker od začetka niso znali naredit boljše (zgolj ugibam). Namreč, en problem poceni (Broadcomovih) switch chipov je tudi ta, da omogočajo samo 16 VLAN-ov, katerih številčne oznake si zaporedno sledijo - npr VLAN 0-15. Zaradi te omejitve smo tudi mi šli na Mikrotik, ki v tistem času že omogočal 4096 VLAN-ov brez omejitve VLAN ID-ja.
S tem, ko so šli pri Mikrotiku na nove Atherosove switch chipe, so verjetno dobili tudi podporo za klasične VLAN-e, t.i. SW VLAN pa je ostanek preteklosti, ki ga seveda še podpirajo, ker ste se Mikrotik mojstri v preteklosti naučili nekaterih trikov, ki so pri drugih vendorjih rešeni drugače.
Problem t.i. SW VLAN-ov je namreč tudi izjemno slaba prepustnost. RISC switch chipi danes omogočajo wire-speed ali pa vsaj near wire-speed performance za posamezen data stream med dvema napravama. In predvsem mnogo hkratnih data streamov na različnih switch portih, brez opazne upočasnitve pretoka. Takoj ko v Switching vključiš CPU (kar Mikrotikov SW VLAN dela), se throughput zmanjša. Več naprav hkrati komunicira, bolj je obremenjen CPU, večji je performance drop. Zato se t.i. SW VLAN-ov izogibamo, v vsakem prilično obremenjenem omrežju, če je le možno. Sploh pa, če imaš na isti napravi na voljo HW VLAN-e oz. VLANe direktno na Switch chipu.

SW VLANi so morda res na začetku bili zaradi tega, ker switch chipi tega niso podpirali (ne ker ne bi znali narediti drugače), definitivno pa niso samo ostanek preteklosti, ampak se funkcionalnosti dopolnjujeta (seveda se pa tudi prekrivata).

Tukaj (in tudi pri naslednjih točkah) je pomembno tudi, da RouterOS laufa tudi na x86 (ko že omenjaš različen hw, na katerem dela npr. dd-wrt), kjer ponavadi sploh nimaš switch chipov, imaš pa dovolj procesorske moči, da npr. VLANe delaš softversko.

imagodei je 10. jun 2015 ob 09:37 izjavil:

Ja, ampak to potrjuje mojo tezo, da ima Mikrotik zelooooo položno krivuljo učenja in da - če ga nisi vajen - prihraniš denar z nakupom dražje Cisco naprave, kjer bodo stvari delovale, če boš sledil dobesedno receptu, ki ga najdeš na njihovi uradni strani. Govoriva seveda o trivialnih zadevah, kar VLANi so.

Tukaj se ne strinjam čisto.

Če uporabljaš VLANe na switch chipu (kar ponavadi delaš), res ni tako komplicirano - za ingress in egress lahko nastaviš, kaj naredi s tagi. OK, oznake so malo drugačne, ampak to ima že itak vsak proizvajalec malo po svoje, še celo med različnimi serijami naprav so oznake in logika malo drugačne.

Glede cene pa je razlika daleč prevelika, da bi se tako hitro izplačala - Cisco pač ni 20 %, niti 50 % dražji, prej 20x (vsaj v istem zmogljivostnem razredu).

Jaz bi pa vprašal, kaki router kupiti, da bo laufalo z 120/4 linijo? Trenutno imam linksys wrt54gl, ki pa ne prebavlja teh hitrosti plus rabim dva, da ju bom povezal lan to lan, ker en ruter nima dovolj močnega signala iz enega konca hiše na drugi konec skozi 3 stene. Rabim gigabitna ruterja ali so kaki drugi, da me ne bo udarilo preveč po žepu?

Black ice, hvala! Zanima pa me, če potrebujem gigabitni router, ki ima 4x 1000mbit lan, ali katerega naj kupim? Je dovolj za linijo 120/4, če vzamem router z 300 mbit wlan hitrostjo? Žično (lan) povezano verjetno prenese večje hitrosti pretakanja datotek ali?

Iščem prijaznejšo altenativo MikroTiku RB2011UiAS-2HnD-IN. Dobavljivo pri nas, za podobno ceno, lahko je nekoliko manj zmogljiv, a obvezno 'rock solid' stabilen. WiFi ni prioriteta. Kaj priporočate?

Kateri router mi lahko pokrije naslednje:
1) od mesta kjer se bo router do najbolj oddaljenega kotička stanovanja je 10-11m. Vmes je ena stena ali dvoje zaprtih vrat.
2) zgoraj napisanemu dodam še 5m dvorišča okoli stanovanja, 15m vse skupaj, in dodatno zunanjo steno.

Kateri router moram kupiti, da pokrijem 1) točko in kateri da pokrijem 2) točko?

T_F_7 je 15. jun 2015 ob 11:30 izjavil:

Kateri router mi lahko pokrije naslednje:
1) od mesta kjer se bo router do najbolj oddaljenega kotička stanovanja je 10-11m. Vmes je ena stena ali dvoje zaprtih vrat.
2) zgoraj napisanemu dodam še 5m dvorišča okoli stanovanja, 15m vse skupaj, in dodatno zunanjo steno.

Kateri router moram kupiti, da pokrijem 1) točko in kateri da pokrijem 2) točko?

Nihče ti ne more garantirati da bo nek konkretni model zagotovo zmogel to ali ono. Stvari zavisijo od celega niza faktorjev, ki se jih ne da predvideti. Kar se je obneslo pri enemu uporabniku, ni nujno, da se bo obneslo tudi pri tebi.

Zato je dobro, da si držiš odprta vrata - karkoli boš nabavil, se zmeni, da boš imel možnost vračila, če se zadeva ne bo obnesla. Še bolje je seveda, če si lahko router izposodiš, predenj ga kupiš, vendar to možnost ponuja žal le redko katera prodajalna.