Ukinitev splošne mature v srednjih šolah?

BozicneLucke je 27. mar 2016 ob 12:21 izjavil:

Nekje sem slišal, da bodo v srednjih solah(NE GIMNAZIJAH) ukinili moznost splošne mature, in da bo mozna le poklicna matura. Ali je to res?
Sam bi rad ob koncu srednje šole dobil splošno mature, ker če ne bo možna se bom verjetno kar prepisal na gimnazijo.

Siddh je 27. mar 2016 ob 19:00 izjavil:

Sploh pa je nesmiselno, da bi se moral za vpis v univerzitetni študij tehniških ved 4 leta učiti ves balast, ki je na gimnaziji.

Aston_11 je 27. mar 2016 ob 19:03 izjavil:

Siddh je 27. mar 2016 ob 19:00 izjavil:

Sploh pa je nesmiselno, da bi se moral za vpis v univerzitetni študij tehniških ved 4 leta učiti ves balast, ki je na gimnaziji.

Saj se ne učiš samo za vpis, učiš se tudi, da boš vedel tudi kaj takega, kar te sicer ne zanima.

TheKekec je 27. mar 2016 ob 19:46 izjavil:

končno nekaj pametnega od te države.

Phantomeye je 27. mar 2016 ob 23:22 izjavil:

TheKekec je 27. mar 2016 ob 19:46 izjavil:

končno nekaj pametnega od te države.

Zakaj že?

Potem si od tu naprej vsak izvaja po svoje. Gimnazije se pritožujejo, da jim vpis zaradi tega pada. Ali je to res in ali je to sploh problem, je drugo vprašanje.

Fakultete ugotavljajo, da prihajajo k njim študentje, ki imajo potem velike probleme z matematiko in fiziko, na primer (konkretno za FKKT ti iz prve roke povem , da imaš s srednjo kemijsko velike velike problem naredit). Ja - zakaj pa dovoljujejo vpis s poklicno maturo + predmetom? Eno je, kar zahteva senat, drugo pa je, kar vidijo izvajalci predmetov v praksi. In še akreditiranih programov se načeloma ne spreminja tistih sedem let, kolikor velja akreditacija na NAKVISu.

Aston_11 je 28. mar 2016 ob 12:08 izjavil:

V resnici je ravno obratno - gimnazijc, ko bo naredil faks, bo šef, tisti s poklicem pa bo za tekočim trakom. So pa tudi izjeme, da se ne bo kdo obesil na to, da 1/100 poklicnih naredi več kot 99/100 gimnazijcev.

Aston_11 je 28. mar 2016 ob 12:16 izjavil:

Za kateri del rabiš vir?

Za gimnazcijce ni značilen takšen način razmišljanja, ker se na gimnazijo vpisujejo z izključnim namenom nadaljnjega študija, poleg tega ne gre za ljudi, ki bi se bali učenja, brez perspektive in z razmišljanjem nekoga, ki gre v srednjo šolo, po možnosti 3 letno, z idejo, da bo imel poklic, ne da bi istočasno pomislil tudi, če bo s poklicem sploh zaposljiv. Kljub temu se domneva, da so taki s poklicnimi šolami zaposljivi ter po možnosti bajno plačani, domneva se tudi, da gimnazijc ostaja na cesti. V resnici je ravno obratno - gimnazijc, ko bo naredil faks, bo šef, tisti s poklicem pa bo za tekočim trakom. So pa tudi izjeme, da se ne bo kdo obesil na to, da 1/100 poklicnih naredi več kot 99/100 gimnazijcev.

dev je 28. mar 2016 ob 12:18 izjavil:

Vir, na podlagi katerega si osnoval tvoje mnenje glede te tematike.

Phantomeye je 28. mar 2016 ob 12:21 izjavil:

Ne vem, dosti jih gre na gimnazijo, ker še nimajo ideje, kaj bi počeli v življenju. Drugače pa osebno poznam precej precej faliranih gimnazijcev.

ZaphodBB je 28. mar 2016 ob 12:22 izjavil:

Medtem ko brezposelnost med poklicno izobraženimi skoraj ne obstaja.

p5111204Kar ti ne da niti približno enake širine, kot voden učni proces s točno določenimi cilji. Poanta gimnazije ni, da te vsak predmet, ki se ga učiš, zanima, temveč da ga moraš poslušati in o njem vseeno nekaj veš. Če te nekaj ne zanima, tega najverjetneje ne iščeš po internetu, če pa je pogoj, da zaključiš izobraževanje, se pa vsaj minimalno potrudiš.[/st.citat naj bi izjavil:

Se strinjam.

SaXsIm je 28. mar 2016 ob 12:27 izjavil:

Standardna dilema. Na večini tehniških fakultet, kamor so vpisani gimnazijci in dijaki strokovnih šol, imajo gimnazijci prednost pri matematičnih predmetih, dijaki strokovnih šol pa pri strokovnih. Vendar se prednost pri strokovnih predmetih hitro izgubi, ker ima (vsaj pri UN) študiju večina strokovnih predmetov močno zaledje v matematiki.

Sam nikakor ne dvomim v to, da dijaki strokovnih šol niso sposobni dokončati zahtevnih študijev. Je pa žalostno, ker so potem visoko izobraženi, manjka pa jim osnovna širina in splošna razgledanost, ki ti jo pač lahko ponudi samo gimnazijska izobrazba.

Točno tako. Vse si lepo zadel in isto trobim tudi svoj

SaXsIm je 28. mar 2016 ob 12:27 izjavil:

Standardna dilema. Na večini tehniških fakultet, kamor so vpisani gimnazijci in dijaki strokovnih šol, imajo gimnazijci prednost pri matematičnih predmetih, dijaki strokovnih šol pa pri strokovnih. Vendar se prednost pri strokovnih predmetih hitro izgubi, ker ima (vsaj pri UN) študiju večina strokovnih predmetov močno zaledje v matematiki.

Sam nikakor ne dvomim v to, da dijaki strokovnih šol niso sposobni dokončati zahtevnih študijev. Je pa žalostno, ker so potem visoko izobraženi, manjka pa jim osnovna širina in splošna razgledanost, ki ti jo pač lahko ponudi samo gimnazijska izobrazba.

K3kec je 28. mar 2016 ob 07:05 izjavil:

dumbo2010 je 27. mar 2016 ob 19:10 izjavil:

Ne gre za predlog, to je za letošnji vpis na UNI programe že uveljavljeno.

Maš kakšen vir za tole?

PARTyZAN je 28. mar 2016 ob 12:22 izjavil:

McHusch: verjamem da imajo bivsi dijaki srednje kemijske probleme z matematiko, imajo pa zato prednost pri kaksnem drugem strokovnem predmetu, za katerega imajo ze podlago. Sicer za FKKT ne vem tocno kaksno je stanje, ti pa iz prve roke povem, da je tako na drugi strani vhodnega stopnisca na FRI.

McHusch je 28. mar 2016 ob 12:58 izjavil:

PARTyZAN je 28. mar 2016 ob 12:22 izjavil:

McHusch: verjamem da imajo bivsi dijaki srednje kemijske probleme z matematiko, imajo pa zato prednost pri kaksnem drugem strokovnem predmetu, za katerega imajo ze podlago. Sicer za FKKT ne vem tocno kaksno je stanje, ti pa iz prve roke povem, da je tako na drugi strani vhodnega stopnisca na FRI.

Verjamem. Saj tudi na FKKT imajo tehniki prednost do konca decembra, ker pač znajo prijeti v roko spatulo in pipeto. Kasneje pa ta prednost izgine, ker to ni poanta faksa. Medtem ko so še v prvem letniku magisterija (kjer sem jaz vodil vaje) težave z matematiko vedno znova in znova.

Ampak - mislim, da smo malo zašli. Glavni problem je itak dejstvo, da so praktično izenačili VSŠ in UNI, potem se pa vsi vpisujejo križem kražem. Od univerzitetno izobraženega človeka jaz pričakujem širino, nekako v slogu humboldtske univerze. Gimnazija ti da zelo pomembno podlago.

So pa vse to filozofske debate. Razčistiti je treba čisto operativno - ali je pravično, da dobiš lahko 100 točk, če narediš poklicno maturo s 23 točkami in si v srednji tehnični šoli dvakrat odličen. Na gimnaziji je dobiti 34 točk in biti odličen bistveno težje, rezultat je pa enak 100 točk.

Ministrstvo je končno pogruntalo, da to ni ok.

Sem pa absolutno proti, da bi se to spreminjalo retroaktivno. Torej - sprememba lahko velja le za tiste, ki se šele sedaj vpisujejo v 1. letnik srednjih šol.