4. letnik gimnazije

Zadnjič sem videl nek prispevek o natečaju iz kemije, kjer je bilo okoli 10 nagrajencev in 3/4 le teh so bili dijaki gimnazij, eden ali dva pa iz poklicne kemijske šole. Nisem prepričan katero tekmovanje je to bilo, ampak mislim da sem prepričan glede tekmovalcev... Kaj porečete na to? Sam sem pričakoval, da bo največ nagrajencev iz kemijske...

No ja, taboljši osnovnošolci...

Ni se težko snovi iz osnovne šole napiflat na pamet. Pa si zlati odličnjak. Kar pa ne pomeni, da je tvoj IQ kaj dosti nad številko svoje noge...

Dosti zlatih petičarjev pride naprej v gimnazije pa zdeluje potem letnike z do dve nižjimi ocenami (zlata sredina...). Pa čeprav ja, gimnazijo se tudi da napiflat (razen kšne matematike, ostalo je pifl). Potem ko pride tak folk na faks, pa jamra, ko je treba na posamezen izpit obdelat ogromno materiala in tukaj piflanje enostavno odpade, ker je treba pa igrat na razumevanje snovi.

Niso pa vsi enaki seveda.

Ne trdim tega. Sem gimnazijec po izobrazbi drugače, ampak dejstvo je, da na podlagi uspeha v osnovni šoli ne moreš sodit človekove inteligence v njegovi prihodnosti.

Pro_moted je 8. feb 2012 ob 02:24 izjavil:

Flea je 7. feb 2012 ob 20:34 izjavil:

Pro_moted

Se strinjam, da je za tehnične šole to najboljše. Ampak povej mi, koliko osnovnošolcev odličnjakov je odločenih, da bodo v življenju počeli prav to? Malo kateri. Sam sem se odločil za gimnazijo, ker nisem bil prepričan v to, in zdaj po dveh letih gimnazije lahko rečem, da sem vesel da nisem šel na strojno ali računalniško šolo, ker me nekatere ostale stvari bolj zanimajo. Sam s tehnično šolo ne bi mogel iti študirat farmacijo in matematiko, ki sta zdaj moji top opciji in to ti gimnazija da, širše, splošno znanje, ki ga potem lahko nadgradiš na kateremkoli področju si zaželiš. Seveda, če si dovolj sposoben.

To je pa problem , ko neveš kaj bi.Ti verjamem , večini gre tak.Moj mlajši brat se letos vpisuje naprej v šolo , pa bo verjetno ubral gimnazijo, je odličnjak, tak da mu to nebo verjetno predstavljalo problema.Jaz sem bil tudi odličnjak, sicer ne tako blesteč, ker sem imel odpor do predmetov kot so slovenščina , zgodovina, geografija itd., ampak zgolj zaradi tega ker sem ogromno truda in časa vložil v stvari ki me zanimajo.Že kaj hitro sem vedel kaj bi rad bil in letos bom končno pri 21-ih letah postal inženir.Potem pa še 2 leti magisterija, da se malo specializiram na priljubljenem področju in to bo za mene dovolj.

Si pa ti definitivno zmagal, če si ubral gimnazijo in zdaj greš farmacijo in matematiko študirat.Sem že v prejšnem postu napisal da je boljše, ker res dobiš več širine v gimnaziji, ki jih pač pri takem faksu rabiš.

Bilo bi pa lepo da bi se začeli med seboj spoštovati tisti ki hodijo v gimnazijjo in tisti ki hodijo na poklicno.Zavedat bi se morali da rabimo ene in druge.Nevem kako ljudem pač ni jasno, da na svetu rabiš fahidiote in tiste ki imajo širšo znanje. Zdravnik brez dobrega orodja dandanes ne more kaj dosti postorit.Upam da vam ta stavek kaj pove.

Lp

Prav alergičen sem že na zlorabljanje "novega magisterija".

Se s tabo strinjam. Ampak imajo tudi poklicne svoje maherje - predvidevam da bolj kakšna elektrotehniška ter računalniška smer. Pri nas na FRIju je veliko takih, ki so prišli iz računalniške in razturajo u 3pm.

Smurf je 9. feb 2012 ob 15:08 izjavil:

Meizu je 9. feb 2012 ob 12:43 izjavil:

Se s tabo strinjam. Ampak imajo tudi poklicne svoje maherje - predvidevam da bolj kakšna elektrotehniška ter računalniška smer. Pri nas na FRIju je veliko takih, ki so prišli iz računalniške in razturajo u 3pm.

Ja so kakšni, ampak so pomoje v manjšini. Če dam čist osebno izkušnjo (pa nočem tukaj posploševati, ampak zgolj podati primer) ravno omenjeni dve smeri najbolje poznam. Če najprej vzamem elektrotehniko, ki sem jo tudi sam študiral (in jo še vedno sedaj na podipl.). Izmed zgornjih 10 najboljših študentov moje generacije mislim, da so bili prav vsi iz gimnazije, več kot polovice celo iz ene same. Glede računalništva, svoje čase sem tudi sodeloval v nekaterih računalniških tekmovanjih, kjer so ponovno najboljše rezultate dosegali ljudje iz gimnazij (in te isti ljudje imajo sedaj dobro plačane službe, nekateri so celo šli v ameriko). Pa ne me narobe razumet, sem prepričan, da bi te ljudje dosegali podobne rezultate, če bi izbrali poklicno šolo namesto gimnazijo, zgolj trdim, da taki ljudje raje izberejo gimnazijo.

Čist za firbec, ker letnik FRI-ja pa si? UNI al VSS?

Sem prvi letnik VSŠja... Vendar mi je žal da nisem šel na UNI. Pri VSŠ programu nekako preveč predvidevajo, da je folk tam povprečno iz računalniških šol in ne dajejo preveč povdarka na osnovah. Snov začnejo nekje iz polovice, pričakujoč, da osnove že obvladamo in imam potem kot gimnazijec velike težave pri uvajanju. Sej, ko poštekaš je snov na VSŠju džabe, sam literature ni praktično nič. Se je treba znajt, pa obiskovat knjižnice, googlat okoli pa to...

Prej sem bil na filofaksu, smer prevajalstvo, ampak nisem videl nobene perspektive tam. Pa sem se raje odločil za študij računalništva, ker ima vsaj širok zaposlitveni spekter, če ne drugega.

Meizu je 9. feb 2012 ob 15:39 izjavil:

Sem prvi letnik VSŠja... Vendar mi je žal da nisem šel na UNI. Pri VSŠ programu nekako preveč predvidevajo, da je folk tam povprečno iz računalniških šol in ne dajejo preveč povdarka na osnovah. Snov začnejo nekje iz polovice, pričakujoč, da osnove že obvladamo in imam potem kot gimnazijec velike težave pri uvajanju. Sej, ko poštekaš je snov na VSŠju džabe, sam literature ni praktično nič.

Jaz sem 1. letnik končal na UNI in se po tem prepisal na VSŠ. Imam občutek, da ni UNI nič bolj "prijazen za začetnike". Tudi sam sem se, predvsem pri programiranju, na začetku precej lomil. VSŠ je v primerjavi z UNI veliko lažji, meni pa tudi bolj zanimiv (sploh ta novi bolonjski), lahko bi imeli malo strožje kriterije - ampak jih bi potem še več pocepalo.

Smurf je 9. feb 2012 ob 10:09 izjavil:

Meizu je 9. feb 2012 ob 00:50 izjavil:

No ja, taboljši osnovnošolci...

Ni se težko snovi iz osnovne šole napiflat na pamet. Pa si zlati odličnjak. Kar pa ne pomeni, da je tvoj IQ kaj dosti nad številko svoje noge...

Dosti zlatih petičarjev pride naprej v gimnazije pa zdeluje potem letnike z do dve nižjimi ocenami (zlata sredina...). Pa čeprav ja, gimnazijo se tudi da napiflat (razen kšne matematike, ostalo je pifl). Potem ko pride tak folk na faks, pa jamra, ko je treba na posamezen izpit obdelat ogromno materiala in tukaj piflanje enostavno odpade, ker je treba pa igrat na razumevanje snovi.

Niso pa vsi enaki seveda.

Ja, vendar ima gimnazija dosti večje število OŠ odličnjakov kot poklicna šola, in znotraj teh odličnjakov je podskupina "taboljših osnovnošolcih". Ergo je več "taboljših" osnovnošolcev na gimnaziji.

Tole bi se celo dalo dokazati do neke mere. V osnovni šoli obstaja merjenje inteligence za zoisovo štipendijo (mislim, da jo dobi vrhnih 2-3% osnovnošolcev?). Upam si trditi, da gre večina zoisovih štipendistov na gimnazije.

Se strinjam z vsem tvojim napisanim, ampak ti testi niso nobeno merilo nadarjenosti. (govorim iz mojih izkušenj) Sam nisem bil po tem testu sklepan za nadarjenega. V bistvu pravega testa za nadarjenost niti pisal nisem, ker je pač to na naši šoli bilo rezervirano le za ravnateljeve prijatelje in če si nasprotno mislil, te pač učiteljski zbor ni predlagal. Pisal sem test v sedmem razredu (ki ga morajo vsi pisati), kjer je poudarek na likovni nadarjenosti. Sam to nisem in avtomatsko nisem bil nikoli spoznan za nadarjenega. No, zdaj pa sem lepo prišel na gimnazijo, kjer ima več kot polovica dijakov v mojem letniku te odločbe. Dosegam najboljše rezultate pri matematiki in kemiji, tudi na tekmovanjih sem lani nekaj dosegel.

Bistvo mojega posta pa je, da je tudi od šole odvisno, če boš "nadarjen" ali ne in če si spoznan za le-tega ali ne, še to ne pomeni če si sposoben ter inteligenten.

Glede tekmovanj in uspeha gimnazijcev v primerjavi z dijaki tehniških šol - a se vam ne zdi, da bi (boljši) rezultati gimnazijcev lahko bili tudi plod kvalitetnejših pedagoških pogojev?

In ne samo to. Zanimivo bi bilo naresti raziskavo glede socialnih struktur na gimnazijah in srednjih tehniških šolah in njih vpliv na življenjske pogoje za doseg akademskih oz. kariernih rezultatov. Tako od oka bi rekel, da je na srednjih tehniških in poklicnih šolah večji vpis "socialnega dna".