Dedovanje gotovine

daš mu denar na roke pa čao

Iščeš probleme in komplikacije tam kjer jih ni.

IceIceBaby je 27. dec 2011 ob 21:28 izjavil:

Iščeš probleme in komplikacije tam kjer jih ni.

Lahko malo utemeljiš svojo izjavo prosim

papak je 27. dec 2011 ob 21:32 izjavil:

Ja če mu da na roke 30k, pa bo brat dal na banko, bo država pomojem hotla vedet od kje denar, a ni tako po teh protipralnih pravilih? 30k v štumfu pa ni ravno najboljše.

Hvala lepa, sem že prej hotel to pripisat pa sem pozabil. Si bojo takoj mislili da so neki mutni posli.

Ziga Dolhar je 27. dec 2011 ob 21:33 izjavil:

Na zapuščinski obravnavi sklenete dedni dogovor, da polovico tvojega zneska deduje tvoj brat.

Potemtakem velja 1. dedni red, četudi ga ni v oporoki?

Ziga Dolhar je 27. dec 2011 ob 21:39 izjavil:

Tvoj brat [očetov sin] je itak nujni dedič in lahko vedno zahteva dedovanje nujnega deleža, ki znaša 1/2 zakonitega deleža. (Torej, če sta dediča le ti in brat, brez njegove žene, znaša 1/4, oz. če je še vdova, 1/6). Razen seveda, če je oče sina želel razdediniti in je to zapisal.

A tudi v takem primeru lahko pred sodiščem pojasnite, da se boste tožbi na izpodbijanje oporoke ognili tako, da se "poravnate" za 30k EUR.

Aha. Torej v primeru da je oporoka potem sploh ni problema.
Kaj pa če oporoka sploh ne obstaja, denar pa je na tuji banki (EU) in je samo en od sinov pooblaščen za upravljanje z denarjem. A pridejo iz banke sploh iskat zakonitega dediča?

gambler, ne vem, kaj tolk kompliciraš. Točne odgovore boš dobil, če boš opisal zgodbo. Drugač pa, banka itak ne ve, da je imetnik računa pokojni in normalno, da lahko pooblaščena oseba dvigne denar. Mislim, sploh ne razumem, kje je kle problem.

kuglvinkl je 28. dec 2011 ob 00:14 izjavil:

brata se ne razumeta.

zakaj si tako preprican?

Če se ne bi razumela, bi mu pač izplačal koliko mu gre, pa naj brat plača davek, ane.

Kaj pa če oporoka sploh ne obstaja, denar pa je na tuji banki (EU) in je samo en od sinov pooblaščen za upravljanje z denarjem. A pridejo iz banke sploh iskat zakonitega dediča?

Če oporoka ne obstaja ima tvoj brat pravico zahtevati nujni delež, kot je zapisal Žiga. Mislim pa, da si kot pooblaščenec celo dolžan sporočiti znesek v (skupno) zapuščinsko maso. Banke ne bodo iskale nikogar. Najlažje bi torek bilo tako, da bi se na obravnavi dogovorili glede tega deleža in normalno dedovali v 1. redu. Glede na situacijo pa predvidevam, da je uradna procedura že mimo, ti pa veš, da imaš očetovih 60k npr. v Švici in da njegova žena ni videla tega deleža, ker zanj veš samo ti in bi ga rad velikodušno delil z bratom. Tukaj pa zna biti problem kako mimo DURS-a tole izpeljati, brez da bi brat plačal davek. Samo lepo vaju prosim, da ročno sama ne podpisujeta nekih pildkov na podlagi katerih bi lahko imel kasneje samo težave.

če se ne razumeta je itak treba najt način kako mu dat čim manj denarja, pa da pravno gre skoz

Ravno nasprotno! Z bratom se zelo dobro razumema, prav tako s starši! Mi ne pride na misel, da bi kateregakoli člana družine prikrajšal za "njihov" delež. Sej pa nisem jaz zaslužil tistega denarja!
Oče je slučajno na banki vprašal, kaj bi bilo s prihranki, če bi se njemu kaj zgodilo? Eden bankir mu je mutil, da to ne gre kar tako in da more odvetniku (oporoka). V isti banki mu je pa drugi bankir rekel, naj pride s sinom in da se bo uredilo! Do nedavnega je itak bila mati pooblaščena, samo noče biti več.
Dilema pride pri tem, da sta bankirja vsak svoje trdila. Jaz mislim, da je en govoril o oporoki, drugi pa za pooblaščenca. Zato pa sprašujem, če je oporoka, pa da sem samo jaz na njej (kako je glede davka, če jaz bratu dam njegov delež). Če pa sem samo pooblaščenec in da ni oporoke, pa je spet druga pesem. Sem se hotel samo malo informirat.

Tilen je 28. dec 2011 ob 01:06 izjavil:

Če se ne bi razumela, bi mu pač izplačal koliko mu gre, pa naj brat plača davek, ane.

Kaj pa če oporoka sploh ne obstaja, denar pa je na tuji banki (EU) in je samo en od sinov pooblaščen za upravljanje z denarjem. A pridejo iz banke sploh iskat zakonitega dediča?

Če oporoka ne obstaja ima tvoj brat pravico zahtevati nujni delež, kot je zapisal Žiga. Mislim pa, da si kot pooblaščenec celo dolžan sporočiti znesek v (skupno) zapuščinsko maso. Banke ne bodo iskale nikogar. Najlažje bi torek bilo tako, da bi se na obravnavi dogovorili glede tega deleža in normalno dedovali v 1. redu. Glede na situacijo pa predvidevam, da je uradna procedura že mimo, ti pa veš, da imaš očetovih 60k npr. v Švici in da njegova žena ni videla tega deleža, ker zanj veš samo ti in bi ga rad velikodušno delil z bratom. Tukaj pa zna biti problem kako mimo DURS-a tole izpeljati, brez da bi brat plačal davek. Samo lepo vaju prosim, da ročno sama ne podpisujeta nekih pildkov na podlagi katerih bi lahko imel kasneje samo težave.

Ne glede na obstoj oporoke sta oba z bratom nujna dediča, ravno tako žena. Če ste edini nujni dediči potem v primeru, da ni oporoke vsakemu pripada 1/3 premoženja. V primeru, da oporoka je pa vsakemu najmanj 1/6.

Tilen je 28. dec 2011 ob 01:30 izjavil:

Ali kdo mogoče ve, kaj lahko v tem primeru stori žena pokojnega, če nekako ugotovi, da sta sinova kot pooblaščenca izven zapuščinske obravnave se okoristila za 60k? Prijava na DURS in da se razišče izvor premoženja? Kasneje pa poplačilo glede na oporoko/nujni delež? Je to po obravnavi še sploh mogoče?

Če ugotovi med postopkom dedovanja, potem lahko zahteva, a se denar vključi v dediščino (ne glede na to, če si ga je nekdo kot pooblaščenec že prisvojil). Banka tudi ne bo izplačala denarja pooblaščencu, če bo slučajno vedela, da je oče mrtev.

Če pa se krajo denarja ugotovo po zapuščinski obravnavi pa je možno izsilit ponovno obravnavo oziroma civilno tožit.

Na zapuščinski obravnavi pred pristojnim sodiščem se ugotavlja zapuščina preminule osebe, kamor so z vabilom sodišča povabljeni vsi njegovi dediči. V tem primeru oba brata, nadalje sodišče ugotavlja zapuščinsko maso, oba lahko zahtevata pregled bank v SLO in drugje, če je takšna zahteva (vsaj se mi zdi da je temu tako). Lahko tudi sklenete sodno poravnavo, kjer se dogovorite sami oz. z odvetniki o deležu po posamezniku, kar je v vašem primeru verjetno najboljša rešitev. Glede davka ne vem točno, vendar pa je vsaj po mojem mnenju rešitev s sodnim dokumentom najboljša rešitev, da kasneje ne pride do zapletov.

Z oporoko se lahko [nujne] dediče razdedini - če obstaja utemeljen zakonit razlog.

3. Razdedinjenje nujnih dedičev in odvzem nujnega deleža v korist potomcev
a) Razdedinjenje nujnih dedičev
Vzroki razdedinjenja
42. člen
(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:
1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
(2) Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.
Pogoji za veljavnost razdedinjenja
43. člen
(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.
(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.
(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.
Posledice razdedinjenja
44. člen
Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.
b) Odvzem nujnega deleža v korist potomcev
45. člen
Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.