Je tole plagiat ali ne ?

Itak nima veze, ima pa vezo ker je men tudi všeč nek logo in bi ga malo predelal in uporabil, pa se bojim da takrat ne bo več tko lepo za poslušat.

#000000 je 22. avg 2011 ob 11:01 izjavil:

Nisem na to mislu, ampak pomojem gre za očitno kopiranje, sicer ne izvedbe ampak ideje.

Potem je tudi Mitsubishi kopiral idejo za svojo značko od Mercesesa.

Duhec je 24. avg 2011 ob 07:45 izjavil:

#000000 je 22. avg 2011 ob 11:01 izjavil:

Nisem na to mislu, ampak pomojem gre za očitno kopiranje, sicer ne izvedbe ampak ideje.

Potem je tudi Mitsubishi kopiral idejo za svojo značko od Mercesesa.

Vse to je relativno ...

- The History Behind The Mercedes-Benz Brand And The Three-Pointed Star
- Mitsubishi logo history

Na spodnji povezavi pa so dejanski pomeni samih znakov, ki jih uporabljajo avtomobilske firme:
- http://www.autolemming.com/stories-of-t... (priporočam prebiranje komentarjev)

Še zanimivejša pa je ta stran (evolucija avtomobilskih emblemov):
http://www.neatorama.com/2008/02/18/evo...

Je pa zanimiv npr. znak od Yamahe. Podjetje namreč uporablja simbol "tuning-forka", torej glasbene vilice, ki jo uporabljajo glasbeniki za pravilno prepoznavo začetnih tonov.

Po moje nastanejo take rešitve čisto iz podzavesti. Nekje vidiš logo, potem se ti pa "porodi" podobna ideja.

Tole je logo za Google Gmail:



Mogoče se še kdo spomni bivšega ("socialističnega") logotipa za Mercator?

Tole je več kot očitno plagiat, tako po obliki kot po sporočilu, ki ga oblika podaja (sodelovanje, kolaboracijski sistem,...).

Sicer glede na to, da plagiator s svojo storitvijo nikoli ne bo dosegel nikakršne prepoznavnosti, se Canonicalu verjetno sploh ne splača obremenjevati s tem.

Umetnikov? Oblikovanje ni umetnost, izdelovanje logotipov pa je veja oblikovanja.

lp

Odvisno od tega ali je logo kot tak zaščiten. Če ni, ga lahko narišeš malo po svoje in je to to. Če je potem je zgodba drugačna.

Oblikovanje je obrt, ker oblikovalec oblikuje praktične izdelke. Umetnost nima praktičnih lastnosti. Razni kritiki tu nimajo veze.

lp

para! je 25. avg 2011 ob 19:42 izjavil:

Oblikovanje je obrt, ker oblikovalec oblikuje praktične izdelke. Umetnost nima praktičnih lastnosti. Razni kritiki tu nimajo veze.

lp

Umetnost nima praktičnih lastnosti? Hja, a zadnjih 100 letih se je to morda res spremenilo (oz. degradiralo), v preteklosti pa je imelo.
Ročna obrt -> ljudska umetnost. Estetika in funckija. Vedno je delovalo z roko v roki. Brez enega ni drugega.
Sicer pa, oblika se prodaja. Funkcija je drugotnega pomena (kot bi rekel g. Türk: "to je drugorazredna tema").
Da je oblika pomembna, priča uspeh podjetja Apple in njihovih izdelkov.
Zakaj se je računalniška tehnologija tako razmahnila? Zaradi grafičnega vmesnika in enostavne uporabe. Ne pa zaradi klamfanja v konzolo in luknjanja kartic ...

Nazaj na oblikovanje. Kaj misliš, zakaj obstaja npr. Red Dot Design Award itn.?

Vedno pa me čudi, zakaj so nekateri pripravljeni plačati bajne vsote za vsakršno "potrošniško" robo, ki baje ni nobena umetnost. Npr. kakšen Ferrari iz leta 1960 ... če pa praviš, da (industrijsko) oblikovanje nima umetniških lastnosti. Namreč, če gledamo praktičnost, se bolj splača kupiti kakšnega poceni novodobnega štirikolesnika, ki te bo enako pripeljal na cilj, pa še poraba bo manjša, da ne govorim, da lahko komot spraviš not vsaj štiri potnike.

Ali pa drugi primer: razglednice iz npr. 19. st. Obstajajo namreč ljudje, ki za tole porabijo bajne vsote. Pa čeprav je bilo iz tega nekoč naštancano ene tisoč izvodov s pomočjo litrografije. Dandanes imajo take zadeve med zbiratelji neprecenljivo vrednost.

Zakaj so v različnih muzejih razstavljeni razni "oblikovani" predmeti, plakati, celo logotipi, CGP-ji itn.? Recimo na Madžarskem obstaja Muzej oblikovanja (oz. "uporabne" umetnosti) ...
Ali pa v Avstriji: http://www.wien.info/en/sightseeing/mus...
Tudi v Nemčiji: http://www.angewandtekunst-frankfurt.de...

Sicer pa najdeš podobne muzeje v Beogradu, Carigradu (St. Petersburg), Estoniji in drugje.

Če oblikovanje ni umetnost, zakaj obstajajo muzeji? Zakaj so razstavljeni vsakodnevno uporabljeni potrošniški predmeti, slikovna - vizualna - sporočila? Ki baje po tvojem nima nobene umetniške vrednosti?