dihanje iz navadne plastenke

v flašo od coca-cole sem vgradil ventilček od počene gume, tako da jo lahko "napumpam" z navadno pumpo za kolo. v njej je zraka za par vdihov zato sem se spomnil da bi se lhko z njo potopil za malo dalj časa kot le z enim vdihom.

zanima me če bi bilo to varno in ali bi se bilo varno potopiti na več kot 10 m (kot se lahko brez flaše)

lp in hvala za odgovore!

Faca - vzgon bo pri tej flaši tak, da ne boš prišel meter globoko.

problem
a.) Vzgon
b.) Majhen volumen flaše.
c.) Regulacija pritiska

Teoretično je izvedljivo, parktično je velika verjetnost poškodb.

Teoretično:
Napolniš flašo na 10 barov, kar ti na površini da 15l zraka ali 7,5 na 10m (2 bara pritiska).

Torej imaš realno gledano za dva vdiha zraka na 10m.

Ključna nevarnost:
poškodba pljuč pri dviganju

načeloma moraš izdihovati celo pot proti površju

IMO je ključen problem manjko regulatorja tlaka. Vdih zraka, ki je pod tlakom, ni najbolj pametno početje in lahko povzroči embolijo.

IMO je ključen problem manjko regulatorja tlaka. Vdih zraka, ki je pod tlakom, ni najbolj pametno početje in lahko povzroči embolijo.

Slednje niti ni problem, ker ti preko ventilčka sesaš zrak iz flaše. Zrak se seveda takoj razteza in ventilček pravzaprav služi kot regulatore. Glede na to, da razlika v pritisku ne bo tako velika, bo to ok.

Poškodba pluč je bolj envarna pri dvigu, ker so pljuča zelo občutljiva na spremembe spremembo volumna. Temu se izogneš tako, da so dihalne poti, ko se dvigaš vedno odprte in bo odvečen zrak prosto zapustil pljuča.

To najlažje dosežeš tako, da med dviganjem neprestano po malem izdihuješ.

Fave je 3. avg 2011 ob 14:09 izjavil:

St235 je 3. avg 2011 ob 13:22 izjavil:

Teoretično:
Napolniš flašo na 10 barov, kar ti na površini da 15l zraka ali 7,5 na 10m (2 bara pritiska).

Da ne boš šel polnit plastenke na 10 barov!

Povdarek je bil na teoretično:)

Drugače je en vdih okol 3l, kar pomeni na 10m 6l zraka. Tako, da minimalno kar bo moral napolnit flašo je na 4 bare, da boš dobil en vdih. Če upoštevaš še da ti nekaj zraka uide, pa da plastenke ne moreš do konca izsesat bo treba še kak bar več. A si preveril kolk sploh zdrži flaša?

Zrak se zelo slabo stiska? Človek vsak dan sliši več neumnosti :-)

kar pomeni, da ga lahko v dano embalažo spraviš kolikor hočeš, dokler to embalaža preživi.

to je skoraj res

V recimo 18l potapljaško jeklenko brez težav spraviš 23.400l zraka.

Tale je pa mal huda .
Če hočeš v 18l jeklenko spravit 23.400l zraka pomeni da mora jeklenka zdržat 1300 barov, klasične potapljaške jeklenke se načeloma polnijo do 200, nekatere pa tudi na 300 barov
za 1300 še nisem slišal.

Je pa res, da pri čistem kisiku na 10m globine, pljučna embolija še najmanj kar te mora skrbet.

to pa res, gapi da ga ne bi kej sral s filanjem čistega kisika v flašo ali kaj drugega, na 10m globine je čisti kisik hudo strupena stvar, ne se igrat

RejZoR je 3. avg 2011 ob 14:33 izjavil:

Zrak se zelo slabo stiska zato ne pričakuj čudežev. Čisti kisik pa je druga stvar...

Mogoče sem se mal nerodno izrazil s tistim "zelo" spredaj... Še vedno velja, da se čisti kisik bolje stiska, ker nima primesi kot je voda in drugi plini, ki imajo drugačne lastnosti.

Pulmonarna toksičnost res ni problem, so pa resen problem okvare centralnega živčnega sistema do katerih bi pa zelo hitro prišlo pri parcialnem tlaku 2 bara ali več.

JanK - Dihanje čistega kisika v kontroliranih okoliščinah kot je barokomora je čisto nekaj drugega kot enako početje v stresnem okolju na 10m v hladni vodi. Po potapljaški standardih je MAX parcialni tlak kjer ne more prit do težav 1.4 bara (oziroma 1.6 bara po nekaterih šolah). Karkoli v višini 2.0 bara samo vprašanje časa kdaj te bo ruknilo. Ravno tako pri zgoraj opisanem potapljanju gre za nekoga, ki je precej neizkušen, in niti pod razno ne veš ali bo kaj takšnega probal na 10 ali na 15 metrih. Ravno tako ti zgornja povezave pove točno to:
Ni nujno, da bo parcialni tlak kisika pri 2.0bara takoj smrten, je pa vsekakor nevaren.

Razor, ti pa buče trosiš, da to ni res. Večja kot je globina manj kisika je v mešanici ne pa da bi kdo povečeval količino kisika z globino. Idealen parcialen tlak kisika, ki ga poskusaš doseči je 1.4 bara, pa tja do max 1.6. Standardne mešanice grejo tja do samo 15% kisika.

Namen Helija v mešanici pa je v tem, da ne ne povzroča globinske pijanosti (toksičnost dušika) in se hitreje izloča iz telesa (topnost plinov), kar skrajša dekompresiske postanke.

Obogaten zrak ali nitrox (torej mešanice z večjo količino kisika (29 - 50) pa se uporabljajo za plitvejše potope in dekompresijo. Če se naprimer potaljaš teden dni po tri - štiri potope na dan, je dosti bolj varno potapljanje z ustrezno nitrox mešanico, ker je manj naporno za telo in zmanjšuje možnost dekompresijske bolezni, ker se v telesu nabira manj dišika.

Gapi, veliko bolje je da malo natreniraš apneo.

Nobena huda matematika ni potrebna, da ti zdrava kmečka logika pove:
"Ne se špilat, če hočeš še kdaj kaj tukaj napisati..."
Še pri profi opremi se dogajajo nesreče...
Iskreno upam, da te mine volja, do takšnih poizkusov.

Mislim da smo zdaj dost težil da te je minila tale flaška.

Če te še mika nekaj vdihov v globini si pa nabav kej tazgale.
pa potapljaški tečaj pa je

Joj, joj, samo cakal sem kdaj bo kdo omenil SpareAir.

Ne se zajebavati! Dokler ne naredis potapljaskega tecaja ga ne srati s stisnjenim zrakom pod vodo! Ne s homebrew ne z drugimi zadevami.

Samo v vednost in ravnanje: do pljucne barotravme (kater posledica so lahko od pnevnmotoraksa pa do arterijske plinske embolije, ki je zlahka smrtonosna) lahko pride ze pri nadtlaku okoli 0.15 bara - 150cm vodnega stolpca. Nadtlaka niti ne cutis, ker pljuca nimajo senzorjev za nadtlak (do katerega pac v milijonih let evolucije nikar ni prihajalo) in dokler niso pluca ze poskodovana, pojma nimas, da je kaj narobe.

To pomeni, da de dovolj da:
1. gres v relativno plitev bazen v katerem imas glavo se ravno nad vodo,
2. pocepnes na dno, vdihnes stisnen zrak iz, npr., SpareAir,
3. dvignes glavo nad povrsino vode ne da bi izdihnil
in se s tem ubijes!

Mimogrede, tudi v potapljaskih krogih SpareAir uporabljajo tip ljudi, s katerimi se sam nikdar ne bi hotel potapljati, ker so prenevarni.

Glupo vprašanje ampak vseeno (ker ste me zdaj že malo prestrašili): pri potopu na vdih ni nobene nevarnosti, če ne izvajaš nekih trikov pri vdihu ? Ker pač prideš ven iz vode s kvečjemu manj zraka kot si šel noter in se ti torej nima kaj zgodit v pljučih ?

d

Če pa bi se ti potopil na 10m in tam napolnil pljuča z 6l zraka (2bara) bi se med dviganjem zrak začel širit. Ko bi prišel na površino bi bil tlak pol manjši, kar pomeni da bi bil volumen zraka dvakrat večji torej 12l. Kar pa je precej več kot zdržijo pljuča (max 7l). V pljučih nimaš nikakršnega mehanizma, ki bi zaznal, da je kaj narobe (bolečina) dokler ne bi bilo prepozno. Zato na osnovnem tečaju potapljanja učijo, da ob dviganju ves čas po malem izdihuješ. Tako bo odvečen zrak brez težav zapustil pljuča.

Pri potapljanju na zrak vsega tega ni, ker cel potop opraviš z enako količino zraka. Je pa treba izenačevat pritisk v ušesih in maski. Prvo zato, ker lahko pride do poškodb sluha (tudi na 10m) slednje pa zato ,ker drugače po koncu dneva zgledaš kot rakun:)

odvisno, kaj točno si predstavljaš pod deep water blackout. Če govorimo o izgubi zavesti zaradi premajhne količine kisika potem je to možno, ni pa verjetno :)

Refleks dihanja sproži količina CO2 v pljučih in ne pomanjkanje kisika, kot mnogi zmotno mislijo. Pri normalnem dihanju je v izdihanem zraku še vedno kakih 16% kisika, kar je več kot dovolj. Pri zadrževanju sape (tudi pri potapljanju) tako ti trošiš kisik in povečuješ CO2 v pljučih. Ko nivo CO2 doseže določeno stopnjo se sproži refleks dihanja, ki te prisili da se usmeriš na površje in zajameš sapo. Vse to se zgodi preden bi nivo kisika lahko padel pod kritično mejo.

Do izgube pa pride, če se ti pred potopom hiperventiliraš (hitro in globoko dihaš). S tem znižaš nivo CO2 v pljučih in v mrtvem delu dihalnega aparata. Zato pod vodo traja dalj časa, da nivo CO2 doseže nivo, ki te prisili, da splavaš na površje. Možgami spremljajo samo nivo CO2 in ker je ta še sprejemljiv, se ne sproži dihalni refleks in lahko nivo kisika pade do te mere da izgubiš zavest.

o tega ponavadi pride tik pred koncem potopa, lahko tudi par cm pod površino, zato vedno veja,da se potaplja v paru.

Je pa deep water blackout popolnoma nedovisen od globine, ampak je povezan z časom, ko si pod vodo. Je pa treba kar precej treninga, da si sposoben zadrževat sapo dokler ne padeš v nezavest.

Razlika med utopitvijo in smrtjo za posledicami izgube zavesti je v tem, da slednji utone brez, da bi v usta dobil kapljico vode.

Malo offtopic: A je kako finta, kako se prisilit odpret oči v vodi? Nikakor ne morem gledat pod vodo; to pa je ena od zahtev za potapljaško zvezdico baje.

Ne pravim, da je SpareAir nevaren - v kontekstu potapljanja, kjer se predpostavlja, da znas dihati stisnjen zrak pod vodo in se zavedas vseh posledic le-tega. Trdim, da so nevarni potapljaci, ki ga uporabljajo. Nevarni, ker se moznosti izgube dostopa do zraka lotijo z napacnega konca, namesto treninga, discipline in planiranja uporabijo dodatno opremo.

Pa se ta dodatna oprema je bolj ko ne neuporabna. SpareAir je bil narejen za posadke helikopterjev in letal, da jim omogocijo nekaj minut dihanja ob izvlacenju iz plovila, ki je padlo v vodo. Kapaciteta standardnega modela SpareAir je 85 litrov zraka. Normalna poraba cloveka v mirovanju je tam okoli 20 litrov na minuto. Se pravi, na povrsju je v SpareAir za okoli 4 minute zraka. Ce si pod stresom, zlahka pokuris 2-3x vec, na 10 metrih tudi faktor porabe tocno 2, se pravi imas na 10 metrih za kvecjemu 1 dodatno minuto zraka. Na 30 metrih pa samo nekaj 10 sekund!

Ce prides do tocke, da rabis SpareAir, si zajebal ze toliko osnovnih stvari, da si za moje pojme po definiciji nevaren potapljac:

Ce imas zrak, pa ne mores do njega, pomeni, da se potapljas s tako slabo vzdrzevanimi regulatorji, da se ti zapre prva stopnja ali pa obe drugi stopnji (tole zadnje je unheard-of). Moderni regulatorji v primeru napake crknejo tako, da se odprejo - gredo v free-flow, pri cemer pa se vedno lahko dihas s taksnega regulatorja - to je ena izmed vaj na osnovnem tecaju. Ce se regulator zapre, je to lahko samo posledica izredno slabega vzdrzevanja. Pa se v tem primeru, ce gre za drugo stopnjo, lahko tiscis na "purge button" in ga rocno odpres (da ne omenim, da imas se rezervni regulator). Ce sta obadva toliko "zarustana", da tudi to ne gre, potem ti pac ni pomoci.

Ce ti je zmanjkalo zraka, nisi gledal na manometer. Popolnoma neodgovorno - sam vem v kateremkoli trenutku, ne da bi gledal na manometer, na 10 barov natancno koliko zraka se imam.

V vsakem primeru pa uporaba SpareAir pomeni da pojma nimas kje je tvoj buddy - mogoce sem to celo jaz. To pomeni, da te boli k***c za vse ostale okoli tebe in da, ce bi bil jaz tvoj buddy in bi bil v tezavah, da ne bi mogel pricakovati pomoci od tebe. S taksnim clovekom nimam kaj poceti v vodi.

Dve leti nazaj je kolega zmanjkalo mogoče 15-20cm pred površino, potapljal smo se tja do 20-25. Je imel še tolk inercije,da je prišel na površino potem je pa lepo začel nazaj tonit. Če bi bil sam bi šel nazaj dol in bi utonil brez kapljive vode v pljučih.

mal sem gledal članek na wiki pa je deep ali shallow water blackout bolj kot ne ista stvar. Pri deep moraš edino še upoštevat koncentracijo kisika glede na pritisk.

Glede spare air pa je škoda zgubljat besede, totalen marketinški nateg, ki z dejanskim potapljanjem nima nič skupnega. Je. pa fino za šminkirat, skupaj z super duper hardcore plavutkam za 300€ in šest metrsko cevo za regulator si glavni na punti v piranu.

Hvala za razlago. potemtakem Deep water blackout niti pod razno ni problematičen pri amaterski apneji.

Dihanje je čisto 'nagonsko' in karkoli kar te omejuje je zelo zoprno.