Phoronix - Izšla je prva beta verzija Flasha 11 (11.0.1.60), v kateri je Adobe pokazal resno namero izpolniti svoje obljube in podpreti 64-bitno verzijo tudi za Linux in Mac OS X (ter seveda Windows). Doslej so bili uporabniki 64-bitnih verzij Linuxa prisiljeni vztrajati na zastareli verziji Square (preview3) iz lanskega septembra.
V novi različici Flasha najdemo podporo za asinhrono dekodiranje točkovne grafike (asynchronous bitmap decoding), programsko enkodiranje v H.264 (H.264 software encoding), podporo za TLS (TLS secure sockets), visoko kompresijo v SWF in nativno podporo za JSON, če omenimo le nekatere glavne novosti. Opazna je tudi manjša hitrostna pospešitev.
Za zdaj je to še beta verzija, tako da do izida končne verzije pričakujemo še kakšne manjše popravke, medtem ko grobih sprememb ne bo. Prenos in namestitev sta že mogoča.
Namestil sem ga v moj IE9 64-bit in deluje presenetljivo dobro. Pravzaprav nisem opazil nobene napake. Kot kaže se počasi bliža čas, ko bom lahko končno zamenjal mojo zadnjo 32-bitno aplikacijo (brskalnik) za 64-bitno. Ostaja samo še ena ovira in sicer elektronsko podpisovanje, ki ga zaenkrat nisem uspel usposobiti še na nobenem 64-bitnem brskalniku, Še na 32-bitnih je precejšen problem pri zadnjih verzijah.
A to je bolj pomembna novica za Linux ekosistem, kot da je končno izšel CentOS 6.0?
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
@Izi: Če želiš omogočiti elektronsko podpisovanje v 64 - bitnem Firefoxu v Linuxu, moraš iz /usr/lib/mozilla/plugins odstraniti libjavaplugin_oji.so in napraviti simbolno povezavo
Tkole rečem, vtaknejo si jo lahko nekam. V svojih 10 letih linux'a če sem imel s čem probleme je bil to flash. Toliko časa so rabili, da usaj nekako normalno deluje 32bit, zdej bojo pa se še hvalili z eno napol narejeno 64bit'no verzijo. Hvala, ampak ne hvala. Raje počakam na HTML5. Da se rešimo tega sranja enkrat in za vedno.
Verjetno je bolje, da se Flash za Linux razvija, kot da bi Adobe Linux uporabnike ignoriral, kot to počne kdo drug. Torej to je plus in za to ne bom izražal negativnega mnenja v tem trenutku za to potezo podjetja Adobe.
Sem pa namestil Ubuntu 11.10 na testni razdelek in odprl naključno spletno stran na kateri je bil prilepljen YouTube video in sem si rekel od kdaj pa Ubuntu ima "vgrajen" Flash?
Seveda sem na koncu ugotovil, da je šlo za HTML5 video vsebino in da to ni več nikakršna težava za sodobne spletne brskalnike. :)
Torej Flash in Silverlight in še kaj drugega naj obstaja zaradi mene, ampak HTML5 je pa uporaben za večino.
A to je bolj pomembna novica za Linux ekosistem, kot da je končno izšel CentOS 6.0?
No, seveda. Centos je zgolj klon, plus da zamuda nove verzije ni nekaj resnega. Bolj je pri tistih kekcih problem, da izgubljajo zaupanje, ko pol leta konstantno odlagajo izid. Skoraj primerljivo z Longhorn :)
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Flash je mogoče res največji softwerski zmazek :) O CentOS 6.0 ... Time to test drive it. Mislim da je bolj pomembna novica da je izšel CentOS 6. Je vsaj nekaj pozitivnega za razliko FLash-a.
CentOS je najbolj razširjena strežniška distribucija. Cel Facebook teče na njem! Tako da vsekakor je to omembe vredna novica.
Kar se tiče pa 64-bitnega Flasha pa whoop-dee-doo. Dokler ne začnejo redno izdajati bugfix različic kot za ostale platforme, se ga z vidika varnosti ne splača uporabljati in je bolj smiselno uporabljati 32-bitno različico z 32-bitnim brskalnikom!
Bistvo je da prihaja 64bit podpora uradno in za vse platforme. Na Linux je 64bit prej, ker 64bit brskalniki tam nič takega. Pa še za Crystal HD bodo dali podporo, čip ki je v nekaterih netbookih HP in itd.
CentOS je najbolj razširjena strežniška distribucija. Cel Facebook teče na njem! Tako da vsekakor je to omembe vredna novica.
Nič ne rečem, je omembe vredna novica. Samo to da je najbolj razširjen, pa ne glede na to ali je res ali ne, je pa povsem irelevantno. Tudi, če takoj izginejo z obličja sveta, ne bo neke resne škode, ker stvar efektivno ni drugega kot zelo dober približek RHEL-a.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Je res, najbolj razširjen je. Če bi CentOS izginil z obličja sveta, ne bi bila tako velika katastrofa, ker obstaja tudi npr. Scientific Linux, pa še kak klon. Če pa bi ostal samo RHEL, pa bi to bil kar velik udarec za svet strežnikov kot ga poznamo.
Glede 64-bit Flash playerja pa... končno. Flash Player Square je bil že tako star, da ni bil za v javnost. Dejstvo, da so ga pri Adobe označili z "beta 1" in ne z "technology preview" ali kaj je že bil Square, je obetavno.
Bistvo je da prihaja 64bit podpora uradno in za vse platforme. Na Linux je 64bit prej, ker 64bit brskalniki tam nič takega. Pa še za Crystal HD bodo dali podporo, čip ki je v nekaterih netbookih HP in itd.
Ne nabijaj! Tudi na windowsu 64-bitni brskalnik ni nič takega, imaš tako ie kot firefox. 64-bitni flash pa je tudi že nekaj časa na voljo(v veliki večini primerov dela).
Problem pri 64-bitnih linux distribucijah je, da nimajo privzeto nameščenih 32-bitnih knjižnic, kar povzroči, da lahko ENOSTAVNO namestiš le 64-bitni firefox(dalje tudi 64-bitni flash).
Problem pri 64-bitnih linux distribucijah je, da nimajo privzeto nameščenih 32-bitnih knjižnic, kar povzroči, da lahko ENOSTAVNO namestiš le 64-bitni firefox(dalje tudi 64-bitni flash).
Na večini sodobnih linux distribucij ti packet manager samodejno naloži vse knjižnice, ki jih določen program rabi, ne glede na to ali so 32 ali 64-bitne.
And get useful comments, like: - are you sure? - really? - what color is your mouse? - did the problem go away? - try the new version - still not working? - wait a year - try the next release - still not working? - were closing the bug due to non-activity - oh, you made some activity - so the problem is gone? - it isn't? - we re thinking about it.... - is it gone now? - no? damn!
(ni vedno tak, ampak če slediš veliko bugom, kar nekajkrat podobno doživiš)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Dobiš zraven občutek, da vedo kaj počnejo in to počnejo dobro. Če pa si mislil na Adobe ali kakšno drugo podjetje, ki zagotavlja zaprto kodno rešitev, bodisi gonilnik ali programsko opremo, pa se opravičujem. ;) Drugače pa jaz nebi podcenjeval FOSS razvijalcev in trdil, da največkrat le nekaj ugibajo in sprašujejo po barvi miške in čakajo namesto razhroščujejo ali da ne razvijajo nove rešitve, ki rešujejo temeljne omejitve starih in trenutnih rešitev in to ves čas. Jaz bi lahko rekel prav nasprotno.
Če misliš pod "magično" to, da je hrošč v neki komponenti, ki se ne razvija direktno tam, kjer prijaviš hrošča, potem je to vprašanje na mestu. Tudi večkrat.
Imaš kak vir teh informacij? AFAIK uporabljajo komercialno distribucijo, ki so si jo priredili.
FLOSS Wekly podcast o CentOS. To informacijo je podal razvijalec CentOS-a, tako da je informacija po mojem mnenju kredibilna. PS: Se opravičujem za pozen odgovor.
