Fizika absolutna napaka

Zdravo!

imam en VELK problem :D
jutri pišem test za Fiziko kjer so tudi napake pri merjenju kot so absolutna, povprečna in relativna napaka.
Največ preglavic mi dela absolutna sej je nikakor ne morem zastopiti kako bi jo dobil.
Vem da je simpl ampak žal ne morem zatopiti zato bi nekoga prosil da mi natančno pove kako naj dobim absolutno napako. Spodaj sem priložil sliko testa kjer je sošolec dobil vrednost absolutne napake. ampak nevem kako.

prosim pomagajte mi kako dobiti absolutno napako. vse drugo znam.

a ni tako da prečrtaš največje odstopanje ter najmanjše?

ahaa torej tam ko si ti dal 5,3 deliš potem z povprečno ? in ti pride absolutna napaka.

nep to ni prou.. javno razglašam da sm neumn

Izločiš 1/3 "unikatnih" meritev -torej se izločita obe.

Izločiš 1/3 najbolj izstopajočih "unikatnih" meritev - torej se izločita obe.

Ja, italic del sem pozabil dodati (it's kind of obvious though).

8/3=2,66 = ena tretjina, če zaokrožiš dobiš 3 se pravi izločiš 3 cifre.

rabimpomoc je 20. okt 2013 ob 18:20 izjavil:

Tako, da tudi če sta dve 9, se tudi ti dve izločita :)?

Primer:

9, 8, 6, 4, 9, 6, 5, 3

Tu se potem izločita dve 9, 8 in dve 6, ter je tako absolutna napaka 5.

Ali imam prav?

Hvala vam za pomoč.

Ne, ne moreš imeti prav. Recimo, da meriš težo in dobiš naslednje odčitke: 50 g, 48 g, 50 g, 52 g, 52 g, 46 g, 50 g, 54 g, 48 g. Če bi ta vaša logika držala, bi bila absolutna napaka meritve enaka nič, če ne že kar minus neskončno. Absolutna odstopanja od povprečja 50 g so namreč (0, 2, 0, 2, 2, 4, 0, 4, 2), črtati moraš tri meritve, torej bi po tej logiki unikatnih meritev črtal kar vsa tri odstopanja: 4, 2 in 0?

Od kod vam ideje o črtanju unikatnih meritev? Če vas to kdo uči, vas uči narobe.

@rabimpomoc: ni jasno, ali so te tvoje številke dejanske meritve ali so to že absolutna odstopanja od povprečne vrednosti. Če je tole (8, 3, 5, 1, 6, 6, 9, 4, 2) seznam odstopanj od povprečne vrednosti, potem črtaš 9, 8 in eno šestko. Absolutna napaka je šest. Če pa so to meritve, ...

Mimogrede, @galu, v resničnem življenju napake ne računaš samo za 5x ponovljeno meritev dolžine iste mize. Če računaš povprečno letno temperaturo, boš npr. operiral s tipičnimi vrednostmi od -20 do +40 in ne moreš reči, da je bila meritev zgrešena (s tvojimi besedami "malo mimo") samo zato, ker se odčitki temperature precej razlikujejo od dneva do dneva. Računanje napake pa tudi ni zgolj simbolično opravilo. V konkretnem primeru merjenja temperature namreč lahko iz "napake" vidiš, kako zanesljiva je meritev oz. koliko dnevna temperatura odstopa od povprečja. V jami s stalno temperaturo boš dobil majhno "napako" (odstopanje), v podnebjih z velikimi spremembami pa veliko.

(Kasneje boste tej "napaki" rekli "standardna deviacija" in jo tudi računali nekoliko drugače. Meritev tam ne mečeš stran.)

galu je 22. okt 2013 ob 16:06 izjavil:

Ja, dajmo, gremo take primere štancat.

Najbolje je, da narediš eno meritev in je potem ta meritev alfa in omega, brez abs./rel. napake.

To, da narediš eno samo meritev, ni umetno naštancan primer, pač pa precej pogosto praksa. V takem primeru pogosto lahko napako oceniš (če meriš s šiviljskim metrom, je napaka milimeter ali več - odvisno od tega, kako natančno znaš odčitati; velik delež merilnih naprav ima tudi specificirano natančnost/napako). Tudi če desetkrat postaviš vrečo krompirja na tehtnico in ti vsakič pokaže enako, recimo 3,5 kg, to ne pomeni, da pri meritvi ni napake. Če ne drugega, ima tehtnica končno ločljivost (recimo 0,1 kg).

Tudi tole s črtanjem ene tretjine meritev je zgolj približek oz. poenostavitev, ki ti pomaga osvojiti koncept absolutnih in relativnih napak že v osnovni šoli, ko se ti ni potrebno ukvarjati s kompliciranimi formulami. Približek ni dober, če imaš meritev premalo. Ne samo pri eni meritvni, tudi pri treh ali štirih meritvah dobiš zelo slabo oceno za napako.

Kadar/če napako računaš po formuli, moraš v primeru ene same meritve število deliti z nič (s korenom iz (n-1), kjer je n število meritev). Napaka je torej nedefinirana ("nekaj" deljeno z nič). Hudomušno bi lahko rekli, da je napaka neskončna oz. ravno obratno od 0.

Neglede na vse povedano sem še vedno mnenja, da pri črtanju napak ne moreš in ne smeš enakih vrednosti smatrati kot eno samo.

Pretvori v sekunde, kako se izračuna obe napaki in povprečje je zgoraj napisano.